Sobota,
19. 9. 2015,
15.24

Osveženo pred

4 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

pribežniki migranti begunci

Sobota, 19. 9. 2015, 15.24

4 leta, 1 mesec

Potovalni vodniki za begunce

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Na Facebooku je na stotine strani, ki Sircem in Iračanom dajejo informacije o poti v Evropo.

Nemška časopisa Bild in BZ sta v sredo objavila vodnik za begunce v Berlinu v arabščini. Na štirih straneh prinaša podatke o tem, kje so sprejemni centri za pribežnike, kje pisarne Rdečega križa, dodan pa je tudi kratek nemški slovar z osnovnimi frazami.

Vodnik naj bi bil del paradigme, da so pribežniki dobrodošli.

Vodnik za prečkanje morja Toda nemški vodnik za begunce, ki so že dosegli obljubljeno nemško deželo, še zdaleč ni edini. Pred nekaj dnevi so novinarji Sky News na obali grškega otoka Lezbos med odvrženimi stvarmi našli prav tako v arabščini natisnjen vodnik za begunce, in sicer z navodili, kako naj iz Sirije pridejo v Evropo.

V njem so zemljevidi, namigi in telefonske številke različnih človekoljubnih organizacij, ki pomagajo beguncem. Prav tako so v njem priporočila, kako prečkati morje. Objavljena je tudi telefonska številka v nujnih primerih, če se na primer začne potapljati čoln.

Na naslovnici vodnika je skorajda idilična fotografija mladega moškega, ki na plaži opazuje sončni zahod in čaka na prečkanje morja.

V Sloveniji naj se obrnejo na PIC Vodnik je izdala neprofitna organizacije w2eu, Welcome to Europe (Dobrodošli v Evropi). Njeni aktivisti so, zanimivo, najdejavnejši v Nemčiji in islamofobni Slovaški. Na svoji spletni strani, ki je prevedena tudi v arabščino, ponujajo informacije za begunce, vključno z ustanovami, na katere naj se obrnejo v določeni državi.

Za Slovenijo je navedena kontaktna številka Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) na Metelkovi v Ljubljani. Zanimivo je tudi, da pod rubriko Delo opisujejo pravice do dela v posameznih državah, čeprav v večini evropskih držav azilanti nimajo pravice do dela, dokler so v postopku. Za Nemčijo piše, da imajo vse pravice, vključno s tem, da tožijo nadrejenega, če jih premalo plačuje.

Ni čudno, da si pribežniki želijo v to obljubljeno deželo, ne na primer v Luksemburg ali "Stalin, Lenin" države, kot je na nacionalni televiziji begunec slikovito opisal Slovenijo in Hrvaško.

W2eu se je za izdajo vodnika odločil, da bi beguncem olajšal pot in jim dal informacije, ki jih na poti lahko ščitijo pred nevarnostmi, še posebno pri prečkanju morja. "V vsakem primeru bi prišli, zato je bolje, da jim zagotovimo informacije," je za Sky dejala prostovoljka organizacije.

Pametni telefon, najpomembnejše premoženje A tiskani vodniki so le majhen delček celotne zbirke vodnikov, ki je nastala ob begunski krizi. Mogoče je celo, da jo prav te informacije ohranjajo pri življenju in da zaradi preprostosti deljenja informacij o poti, ki si jih pribežniki delijo na internetu, begunski val ne pojenja.

Po pisanju Times of Israel so številni sirski in iraški begunci na grških otokih izjavili, da so na turški obali pustili vse razen svojih pametnih telefonov, ki jim omogočajo komunikacijo in iskanje informacij. Facebook, WhatsApp in Viber so pravi vodniki beguncev.

Na Facebooku si na deset tisoče članov strani deli fotografije svojih potovanj v Evropo, pa tudi telefonske številko tihotapcev, celo izračune stroškov potovanja. Poleg tega prek WhatsAppa obveščajo grško obalno stražo, kje so njihovi čolni, svoje družinske člane, ki so ostali v Siriji, pa o tem, kje so in da so še vedno živi.

Strani na Facebooku z navodili za begunce Izmenjujejo si tudi podatke o tem, katere države so najprimernejše za določen tip azilantov. Na Facebooku tako Nemčija velja za najboljšo izbiro, če potrebujete vizum za združitev družine, Švedska pa je priljubljena, ker je vsa birokracija urejena zelo hitro.

Na Facebooku je na stotine strani, ki pribežnikom ponujajo informacije o tem, kako naj pridejo v Evropo. Med najbolj priljubljenimi stranmi na Facebooku so Avtobusna postaja za izgubljene, ki ima 42 tisoč članov, Azil in migracija v vso Evropo ter Azil v Švedsko, Nizozemsko, Norveško, Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo in Švico.

Glede na to je jasno, zakaj Slovenija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Španija in druge države za pribežnike sploh ne obstajajo kot mogoča država za prošnjo za azil.

Na straneh si izmenjujejo praktične informacije, na primer o tem, kateri je najcenejši hotel v Beogradu, koliko plačati za pot iz Turčije na Kos in koliko denarja potrebujejo za pot. Objavljeni so tudi zemljevidi poti. Najbolj priljubljena iraška stran za pot v Evropo ima 195 tisoč članov.

Številke tihotapcev objavljene na iraških straneh Številni pribežniki trdijo, da so se za pot v Evropo odločili prav zaradi informacij na Facebooku. Washington Post je poročal o Iračanih, ki so vse potrebne informacije našli na internetu, se zbrali v skupino in odšli v Evropo.

Kot so dejali, so jih za pot navdušile fotografije in zgodbe ljudi, ki so že prišli v Nemčijo.

Celo iraški uradniki priznavajo, da so prav podatki na internetu še več Iračanov spodbudili k odhodu na pot. Po podatkih Združenih narodov je v zadnjih treh mesecih Irak zaradi poti v Evropo zapustilo 50 tisoč ljudi. Vsi po vrsti se zahvaljujejo človeku, ki je izumil Facebook.

Čeprav v Iraku, kjer živi 34 milijonov ljudi, le devet odstotkov prebivalcev uporablja internet, pa ima vsaj devet milijonov Iračanov profil na Facebooku. Po podatkih investicijskega podjetja PricewaterhouseCoopers ima mobilne telefone 27 milijonov Iračanov.

Med podatki na staneh Facebooka je mogoče najti tudi telefonske številke tihotapcev, vključno s cenami. Iraški tihotapec v Turčiji Abu Zahra svoje storitve reklamira prek Facebooka, zaračuna pa tisoč evrov na osebo.

"Ker je toliko informacij na internetu, ljudje odhajajo kot mravlje," je za Washington Post dejal Ali Al Bahadili iz Bagdada, ki skupaj z ženo in otroki prav tako načrtuje pot v Evropo in na internetu išče informacije.