Gallileo, evropska alternativa lokacijskim sistemom GPS in GLONASS, se ne razvija po urniku. Pred kratkim izstreljena satelita sta končala v napačni orbiti. Ali bo sistem sploh kdaj zaživel?
Odvisni od GPS
Naši pametni telefoni, avtomobilski navigacijski sistemi in ure za zahtevne tekače so le nekateri od sistemov, ki nam v danem trenutku povejo, kje točno na planetu smo. To nam trenutno omogočata dva sistema – ameriški GPS (Global Positioning System) in ruski GLONASS. Predvsem prvi je postal sinonim za storitve, ki jih opravlja, trenutno pa to počne na osnovi 31 satelitov, ki krožijo okoli Zemlje. Evropske velesile so se ob prelomu tisočletja odločile, da pri teh kritičnih storitvah ne želijo biti povsem odvisne od ZDA (še posebej zato, ker ameriška vojska za civilno uporabo vedno prikazuje malce drugačne podatke). Rodil se je projekt Galileo, evropski GPS za civilno uporabo.
Evropska alternativa do leta 2019
Galileo je skupen projekt Evropske unije in Evropske vesoljske agencije, davkoplačevalce stare celine pa naj bi olajšal za skupno pet milijard evrov. Prva dva satelita sta bila izstreljena oktobra 2011, sledila sta še dva leto pozneje – vsi štirje so uspešno našli svoje vesoljske tirnice. Namen teh je bil predvsem v validaciji sistemov. Skupno naj bi Galileo vključeval 30 satelitov in bil končan do leta 2019. A zadnji dogodki spodkopavajo kredibilnost projekta.
Težave pri nedavni izstrelitvi
Začetna faza vzpona je potekala brez težav, tudi njuna ločitev od transportnih sistemov je bila pričakovana. Poznejša analiza telemetričnih podatkov je razkrila, da satelita preprosto nista tam, kjer bi morala biti. Njuna orbita je trenutno eliptična, namesto krožna. Strokovnjaki iz vesoljske agencije sicer skušajo ugotoviti, kako velike težave to pomeni za celoten projekt. Projekt Galileo naj bi sicer že letos tekel dalje z izstrelitvijo dodatnih satelitov, tudi leto 2015 naj bi bilo v enakem znamenju.
4
