Poročena sta lahko le moški in ženska

Učenci neke srednje šole v Zadru so stali ob cesti z na karton napisanim pozivom: "Potrobi, če si proti pedrom!" Ob tem so navijali, kot da bi bili na nogometni tekmi. Nogometaš Dario Šimić je na YouTubu objavil video, v katerem razlaga, da je potomec Adama in Eve iz Noetove barke ter da zaradi tega ve, kdo je in kam gre, to pa želi vsakemu otroku: "To je edino pravilno. Bog nam vedno oprosti, človek včasih, narava nikoli. Zame je na prvem mestu družina. Oče in mati." Predsednik HDZ Tomislav Karamarko je na HTV izjavil, da bo po nedeljskem referendumu na Hrvaškem vse drugače: "Nihče več se ne bo mogel poigravati s tem, kar je našemu narodu naravno." Pri tem je imel seveda v mislih poroko moškega in ženske: "To je tradicija našega naroda in edino pravilno razumevanje zakona."

Hrvaška je le nekaj dni od referenduma, na katerem bodo državljane spraševali: "Ali ste za to, da se v ustavo RH vnese odredba, po kateri je zakonska zveza lahko le življenjska skupnost moškega in ženske?" To, da je hrvaška družba v svoji biti konservativna, ni nič novega. Izkazalo pa se je, da je tradicionalistični del hrvaške družbe celo bolje organiziran kot v Sloveniji. Če se spomnimo, smo pri nas podoben referendum imeli leta 2011, le da smo odločali o družinskem zakoniku, ki bi dovoljeval tudi posvojitve otrok istospolnim partnerjem.

V imenu družine Na Hrvaškem so še korak pred tem. Ker je vlada napovedala, da bo sprejela zakon, ki bi dovoljeval registracijo istospolnih partnerstev, se je konservativni del družbe nemudoma zganil in poleti zbral 740 tisoč podpisov za referendum. Če bi bil referendum potrjen, ne ta ne prihodnje hrvaške vlade ne bi imele možnosti niti razmišljati o zakonski ureditvi istospolnih partnerstev.

Tako kot pri nas je tudi na Hrvaškem podpise zbirala civilna iniciativa, imenovana V imenu družine. Ko je ustavno sodišče potrdilo, da bi bil tak referendum skladen s hrvaško ustavo, saboru ni ostalo drugega, kot da je razpisal referendum. "Tak zapis v ustavo bi dokončno zaščitil družino," je za SETimes dejala predstavnica iniciative Jelena Gazivoda. V iniciativi so zbrani vse verske skupnosti Hrvaške, združenja, politične stranke in posamezniki, "ki verjamejo, da je zakon le zveza moškega in ženske".

No, izkazalo se je, da so vodje civilne iniciative V imenu družine člani ultrakonservativne majhne stranke HRAST, ki se med drugim zavzema za popolno prepoved splava in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ne glede na pozive javnosti stranka ni želela razkriti, kdo v resnici financira referendumsko kampanjo, seveda pa vsi sumijo Katoliško cerkev, ki je izdatno pomagala pri zbiranju podpisov. Severina proti, glasbeniki pojejo Tako kot vsaka država, kjer je potekala javna razprava o pravicah istospolnih, se je tudi Hrvaška razdelila na dva ideološka tabora. Na nasprotni strani iniciative V imenu družine stojijo Državljani glasujejo proti. Prvi in drugi so v dneh pred referendumom glasni z argumenti za in proti, v zadnjih dneh pred referendumom pa so izjave vse bolj vroče. Nasprotniki referenduma člane iniciative zmerjajo z nacisti, zagovorniki referenduma pa pozivajo vse, ki so proti temu, da bi bila ustavno mogoča le poroka med moškim in žensko, naj takoj zapustijo državo.

Kritiki referenduma tudi opozarjajo, da glavno vprašanje referenduma ni povzdigovanje družinskih vrednot, temveč diskriminacija istospolno usmerjenih. "Vprašanje se v resnici glasi: Ali ste za to, da so homoseksualci v RH drugorazredni državljani? Za floskulo o družinskih vrednotah se ne skriva nič drugega kot poskus getoizacije manjšine, ki se ga ne bi sramovali niti arhitekti Hitlerjevega rajha," je za index.hr zapisal publicist Petar Vidov.

Pisatelj in kolumnist Miljenko Jergović je v Jutranjem listu zapisal, da želijo z referendumom izkoreniniti srečo in sovraštvo spremeniti v ustavno kategorijo: "Sploh ne gre več samo za zakon. Gre za pravici do sreče, do javnosti in do življenja."

V ideološkem spopadu sodelujejo tudi hrvaški estradniki. Znani hrvaški glasbeniki so posneli pesem Ljubezen za vse, s katero pozivajo h glasovanju proti in ki bo osrednja pesem na velikem zborovanju, ki ga pripravljajo za danes zvečer na Trgu bana Jelačića v Zagrebu. Severina se je na zagrebškem tednu mode pojavila z majico z napisom 1. 12. 2013 PROTI. "Imam veliko prijateljev, ki so homoseksualci in se prav v ničemer ne razlikujejo od nas. Z ničimer nas ne ogrožajo. Ponosna bom na Hrvaško, ki bo spoštovala vse vere, vse nacije in vsako vrsto različnosti, zato vas prosim: pojdite na referendum in glasujte proti," je dejala za hrvaško Nova TV.

Nelagodje politikov Razpisani referendum je hrvaške politike navdal z nelagodjem. Vse glasnejše so kritike, da so takoj po vstopu v Evropsko skupnost začeli kršiti pravice manjšin. Premier Zoran Milanović je dejal, da ne bo dovolil, da se krčijo pravice manjšin in da na Hrvaškem vlada logika Bližnjega vzhoda. Tudi predsednik Ivo Josipović je proti referendumu in je celo zaskrbljen zaradi svetovne podobe Hrvaške: "Menim, da ni naloga ustave, da definira, kaj predstavlja zakon med moškim in žensko. Vsako državo cenijo po tem, kakšen odnos ima do manjšin."

Podpredsednica vlade Vesna Pusić je v medijih večkrat poudarila, da obstaja velika nevarnost, da bi v ustavo zapisali načelo diskriminacije: "Če ne dovolimo različnosti ljudi, ne glede na politično opredelitev, barvo kože, spol, nacionalno pripadnost, izbor življenjskega sloga ali spolno opredelitev, se lahko zgodi, da bomo že jutri mi žrtev diskriminacije."

Čeprav je večina članov vlade proti referendumu, uradno ne sodelujejo v kampanji. Vlada je sicer posnela spot, a so se odločili, da ga ne bodo prikazovali.

Hrvaška ob boku Rusije Hrvaška se je zaradi referenduma znašla na seznamu do gejev neprijaznih držav. Ob boku Rusije, ki ji zaradi zakonske diskriminacije istospolnih grozi bojkot olimpijskih iger v Sočiju. V hrvaških turističnih organizacijah se tako sprašujejo, kako je mogoče, da bi ogrozili tržno nišo, ki letno v evropski turizem prispeva 50 milijard evrov. Toliko namreč zapravijo gejevski turisti. Konservativni Hrvati o tem ne razmišljajo. Raziskava javnega mnenja, ki jo je ta teden naročila HRT, kaže, da bi 68 odstotkov volivcev glasovalo za, 26 odstotkov pa proti.

In le še pripomba: nedeljski referendum bo šele tretji hrvaški referendum. Na prvem so odločali o neodvisnosti, na drugem o vstopu v EU, na tretjem pa bodo glasovali o zakonski skupnosti. Trije temelji hrvaške družbe.