Planet TV: Poslovalnice ciprskih bank v Grčiji spet odprte (VIDEO)

Grške podružnice ciprskih bank, ki jih bo v skladu s torkovim dogovorom prevzela grška Piraeus Bank, so vendarle odprle vrata. Medtem bodo banke na Cipru še ostale zaprte. Prav tako vse do četrtka ostaja zaprta ciprska borza. V Grčiji so se odprle podružnice Bank of Cyprus, Laiki in Hellenic Bank. Pred nekaterimi poslovalnicami so se naredile dolge vrste varčevalcev, ki se bojijo za varnost svojih prihrankov.

Pred glavno poslovalnico Bank of Cyprus je čakalo okoli 40 ljudi. Eden od čakajočih je dejal: "Evropska odločitev škodi zaupanju v trge in med imetniki bančnih računov." Uslužbenec banke pa je potrdil, da so ljudje zaskrbljeni, vendar jih poskušajo pomiriti.

Posebno varstvo policije prav vsake poslovalnice Na Cipru kljub ponedeljkovemu dogovoru o rešilnem svežnju za državo banke še ostajajo zaprte. Po najnovejših napovedih ciprske centralne banke jih bodo odprli v četrtek. Takrat bo po neuradnih informacijah policija zagotovila posebno varstvo prav vsake poslovalnice. Zaradi besa Ciprčanov, ki že več kot deset dni ne morejo do svojega denarja, se oblasti namreč bojijo incidentov.

Neznanka ostajo tudi pogoji, pod katerimi se bodo banke na Cipru odprle. Glede na govorice, ki krožijo po Nikoziji, naj bi omejili dvig denarja na največ 1200 evrov na osebo na dan. A tega uradno ni še nihče potrdil.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bo do ukrepov, ki naj bi omejili odliv kapitala iz države, zagotovo prišlo. Je pa treba poskrbeti, da bodo predvsem podjetja prišla do denarja, da bodo lahko izplačala plače, saj so mnogim prihranki že pošli. Ko so se banke 15. marca zaprle, je bilo od tedaj namreč mogoče denar dvigovati le še na bankomatih, zadnje dni le še do 120 evrov na dan.

Evropska komisija je v torek poudarila, da bi lahko bili veliki varčevalci z več kot 100.000 evri na bančnem računu tudi v prihodnje prisiljeni pomagati pri reševanju bank. Medtem komisija zagotavlja, da so vloge malih varčevalcev v prav vseh evropskih državah varne.

Ruski varčevalci na sodišče? Načrt, ki vključuje visok davek za največje bančne depozite, pa je razjezil predvsem Rusijo in njene bogate varčevalce, ki imajo denar spravljen na Cipru. Po poročanju medijev naj bi se skupina ruskih bank in poslovnežev odločala o tožbi proti Cipru. Evropski načrt za stabilizacijo ciprskega bančnega sistema namreč predvideva kar 40-odstotno obdavčitev depozitov, večjih od 100 tisoč evrov.

"Vredno je poskusiti, ne bo ravno lahko, ne bo šlo za hiter postopek, vendar sama zadeva spominja na primer razlastitve," je za Reuters povedal Andrej Golcblat, generalni partner pri moskovski odvetniški firmi Goltsblat BLP, ki je pojasnil, da obstaja podlaga za tožbo tako proti Cipru kot proti posameznim bankam. "Ljudje so razdraženi, svoj denar želijo spraviti s Cipra," je dodal.

Ruski varčevalci naj bi imeli večino od 19 milijard neevropskih sredstev, ki so spravljena v ciprskih bankah. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi imele morebitne tožbe na sodišču malo možnosti za uspeh, saj tu ne gre za klasičen primer razlastitve, ker bodo varčevalci v zamenjavo za visok davek prejeli lastniški delež v banki. "Ne gre za tipično razlastitev," pojasnjuje Vladimir Gidirim iz moskovske odvetniške firme Ernst & Young, ki meni, da je povsem mogoče, da bo že po letu dni delež v banki vreden več kot začetni vložek.

Model reševanja bank za preostale države z evrom? Medtem se pojavlja vse več namigovanj, da bo Evropska unija tudi v prihodnje pri reševanju bank uporabila ciprski model. Pri tem evropski funkcionarji sicer v en glas zagotavljajo, da bodo mali varčevalci v vsakem primeru zavarovani.

"Nikakor ni mogoče, da bi morali k reševanju bank prispevati varčevalci z manj kot 100.000 evri – ne zdaj ne v prihodnje," je poudarila tiskovna predstavnica komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja Chantal Hughes. Možnost sodelovanja tistih, ki imajo na bančnih računih večje vsote, pa predvideva predlog komisije o bančni uniji, ki sicer še ni potrjen, je še pojasnila.

Mednarodni finančni trgi so v ponedeljek burno reagirali na izjavo vodje evroskupine Jeroena Dijsselbloema, da bi se lahko ciprski model v prihodnje uporabljal tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah. Dijsselbloem je pozneje stopil korak nazaj in poskušal popraviti svojo izjavo. Zagotovil je, da je ciprski primer poseben.

Do izjav vodje evroskupine je bil kritičen tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Benoit Coeure, ki je dejal, da je Dijsselbloem s svojimi komentarji storil napako. "Ciper ni model za preostanek območja evra, saj so razmere tam dosegle raven, ki ni primerljiva z nobeno drugo državo," je poudaril.