"Orban pravi, da naša država in Evropska unija ne smeta biti multikulturni"

Tamas Boros je sodirektor budimpeškega inštituta za politično analitiko in svetovanje. Je tudi član Znanstvenega sveta bruseljskega Sklada za evropske napredne raziskave (FEPS). Je politični komentator, avtor člankov, osredotočenih predvsem na madžarsko politiko, evroskepticizem in politični ekstremizem. Z Borosem smo govorili v Budimpešti, pred severno železniško postajo, kjer se zbirajo prebežniki iz Sirije in Iraka, ki želijo nadaljevati pot proti Avstriji in Nemčiji, a tega zaradi ustavljenih vlakov ne morejo narediti.

Kako komentirate odziv madžarske oblasti na begunsko problematiko? V zadnjih tednih na Madžarsko vsak dan prihaja več kot tisoč prosilcev za azil. Madžarska oblast pa poudarja, da naša država in celotna Evropska unija ne smeta biti multikulturni, zato verjame, da je najprimernejši odziv postavljanje ograj. Preprečiti želi prehode schengenske meje. Kot poudarja madžarski premier Viktor Orban, je ideja o multikulturnosti Evrope že spodletela. Verjame, da je ograja odgovor na begunsko krizo in njena rešitev. Seveda to ni tako.

Za begunce, ki so na Madžarsko vstopili, so kljub vsemu ponekod začeli vzpostavljati begunske centre. Desna politična opcija je pri njihovi obravnavi zelo ostra. Trdijo namreč, da ne gre za begunce, temveč za nezakonite prebežnike, čeprav na neki način kljub vsemu želijo rešiti begunsko vprašanje. Takšne razmere pravzaprav nikomur ne ustrezajo.

Kakšen je odziv tukajšnjega prebivalstva? Srečevanje Madžarske in tukajšnjih prebivalcev z begunci je dokaj novo, saj pred tem nismo imeli veliko imigrantov. Madžarska je v primerjavi z na primer Nemčijo in Francijo dokaj etnično, kulturno in religijsko monolitna. Ob tem novem stanju je tako pri Madžarih mogoče čutiti odpor. Oblast, z Orbanom na čelu, pa meni, da mora pri tem podpreti ljudstvo in njihovo večinsko stališče.

Kaj je razlog za nedavno ustavitev železniškega prometa iz Budimpešte v Nemčijo? Ne vemo natančno, a pravijo, da so težave na avstrijski meji, ker beguncev ne spuščajo v državo. Eden od razlogov naj bi bil tudi ta, da so bili vlaki prepolni. Ne vemo točno, kaj se dogaja. Vidim pa določene spremembe v komunikaciji madžarske oblasti, ki pravi, da če bo Nemčija sprejela begunce, potem jim bodo pot omogočili. Tako bi tudi madžarska vlada spremenila svoje prvotno stališče in bi jih nehali ustavljati na schengenski meji.

Beguncem, kot so nam povedali, taksisti zaračunavajo več kot dvanajstkrat več od običajne tarife, spanje v hotelu tudi. Za takšno ravnanje je več razlogov, saj vlada želi sprejeti novo zakonodajo, po kateri bi ostro kaznovali tiste, ki bi beguncem želeli pomagati. Tako bi bilo nezakonito beguncem ponuditi prenočišče, madžarska policija bi lahko vstopala v domove in jih preiskala. Kaznivo dejanje bi bilo tudi ponuditi jim zasebni prevoz. Zahtevajo, da morajo biti registrirani in uporabljati javni prevoz, vendar so tudi pri tem omejitve. Lahko uporabljajo železniški prevoz, ne pa taksijev.

Vlada jih pravzaprav želi poslati naprej. Sprva so menili, da bodo begunsko vprašanje rešili s politično komunikacijo in ozaveščanjem javnosti v obliki sporočil na velikih plakatnih panojih, ograjo na meji … A begunci so tu, to je velika težava in zavedajo se, da bo potreben drugačen odziv in iskanje rešitev.

Kako je s civilno družbo? Vsa zgodba se je začela po terorističnih napadih na Charlie Hebdo v Parizu. Takrat je premier v nekem intervjuju izjavil, da na Madžarskem ni prostora za ljudi drugih kultur. Poudaril je, da se zavzema za kulturno homogeno državo. Vlada je tako državljanom poslala sporočilo, v katerem je begunce povezala s teroristi. Prav tako so opozorili tudi na to, da ti ne smejo vzeti službe lokalnemu prebivalstvu. Tako se je ustvarilo sovražno vzdušje do prebežnikov, še preden so begunci na Madžarsko sploh prišli.

Civilna družba in nevladne organizacije so se na takšna sporočila vlade odzvali. Ustvarili so veliko kampanjo, a kljub temu so dosegli le majhen del tukajšnje družbe. Čeprav je na tisoče posameznikov iz nevladnih organizacij in prostovoljcev, ki pomagajo beguncem, so ti še vedno majhen del prebivalstva. Ti večinoma prihajajo iz zgornjega srednjega razreda iz Budimpešte.

Kako pa je s predlogom kriminaliziranja prestopov beguncev čez mejo? Postavili so ograjo, če jih bodo ujeli ob prehodu meje, jih bodo poslali v zapor oz. lahko jih bodo poslali v zapor. V zvezi s tem obstajata dva nasprotujoča si koncepta. Prvi je, da imata vsaka država in Evropska unija pravico zagotavljati varnost svojih meja. To sicer še ne pomeni, da je begunce treba zavračati, temveč da bi jih morali sprejemati na mejnih prehodih in takoj vključiti v predpisane postopke. Drugi koncept veleva, da bi prosilcem za azil morali nuditi vsakršno pomoč ne glede na to, kako so prišli v državo.

Kakšno je vaše mnenje o begunskem vprašanju? Kot lahko vidimo, tudi države znotraj Evropske unije nimajo enotnega odgovora na begunsko vprašanje. Različna sporočila dobivamo iz Nemčije, Avstrije in podobno. Ljudi, ki bežijo pred vojno, moramo sprejeti.