Od kod se financirajo islamisti?

Fanatiki, ki so na ozemlju Iraka in Sirije ustanovili kalifat, niso le brezkompromisni bojevniki in izurjeni piarovci, temveč tudi iznajdljivi podjetniki. Čeprav se v javnosti pojavljajo teorije, da jih financirajo bogati privrženci iz Katarja, Turčije, Savdske Arabije in drugih zalivskih držav, je njihova gospodarska dejavnost vendarle bolj kompleksna.

Začetno financiranje kot opozicija Al Asadu Res je sicer, da so vse omenjene države in nekateri bogati posamezniki iz njih financirali ekstremistične skupine, ko so se še bojevale znotraj Sirije proti predsedniku Bašarju Al Asadu. Financirali so različne skupine, kot so Liva Al Tavhid, ki je še posebej blizu Turčiji, Ahrar Al Šam, Džaiš Al Islam, pa tudi Fronto Al Nusra, ki je sirijsko krilo Al Kaide.

Naštete države ne zagotavljale le dotoka denarja, temveč tudi kontingente orožja. A večino tega se je dogajalo z blagoslovom Amerike, ki si uradno ni želela mazati rok s sirsko državljansko vojno, tako da so zalivske države to opravile namesto nje. Te so imele tudi svoje razloge: padec Al Asada in ponovna vzpostavitev sunitske oblasti, s čemer bi šiitski Iran odrezali od Sredozemlja.

Vojna ekonomija nadzora surovin A račun se ni izšel. Ekstremisti ISIS so pometli z drugimi skupinami, pobrali večino doniranega denarja in orožja ter krenili v morilski pohod za ustanovitev kalifata. Vprašanje je, kaj se je res dogajalo v Siriji, da se je zgodil tak preobrat. Tega verjetno nista načrtovala ne Savdska Arabija ne Katar, še manj Turčija in Amerika. Za zdaj so krivi le tega, da so izbrali napačne zaveznike.

Vendar ni mogoče dokončno trditi, da nihče iz zalivskih dežel ne podpira sunitskih skrajnežev, ki so idealna protiutež šiitskemu Iranu, večnemu rivalu Zaliva.

Toda islamisti so zdaj postali bolj ali manj gospodarsko samozadostni. Poleg neznane vsote, ki so jo iztržili za zahodne talce – govori se o vsotah od treh do stotih milijonov za Zahodnjaka –, nadzirajo tudi dovolj velika naftna polja, da s prodajo nafte lahko preživijo.

Poleg tega imajo izdelano taktiko zasedbe ozemlja. Takoj ob zavzetju mesta prevzamejo nadzor nad oskrbovanjem z vodo, moko in preostalimi nujnimi živili, tako da so prebivalci v hipu odvisni od njih. Hkrati se vzpostavi ekonomija tihotapljenja in preprodaje, tipična vojna ekonomija.

Z nafto do stotih milijonov dolarjev mesečno Po navedbah BBC Islamska država dnevno izvozi 9.000 sodčkov nafte po ceni od 25 do 45 dolarjev za sodček. Največji odjemalec tihotapske nafte je Turčija.

Tradicija tihotapljenja nafte iz Iraka v Turčijo sicer ni nova. V Turčiji sta bencin in nafta draga, precej dražja kot pri jugovzhodnih sosedih. Tako so že od nekdaj v gorovju na turško-iraški meji tihotapci, ki v plastičnih sodčkih prinašajo cenejše gorivo. Bolj sofisticirani imajo napeljane "naftovode" s plastičnimi cevmi za zalivanje. Tihotapljenje je bilo za mnogo kurdskih vasi na turški strani meje edina oblika zaslužka.

New York Times je pred kratkim objavil podatek, da dnevno v Turčijo pretihotapijo za milijon dolarjev islamistične nafte. A po podatkih portala Al Monitor so te številke pretirane. "Sodček nafte se proda za 50 dolarjev. Torej bi morali v enem dnevu čez mejo prenesti 400 tisoč sodčkov, kar je nemogoče," je navedel neimenovani vir. Po podatkih portala večina tihotapcev sploh ne ve, da gre za nafto islamistov. Na turško-sirski meji so prepričani, da nafto prodaja Svobodna sirska vojska.

O milijonu dolarjev na dan, zasluženih z nafto, so poročali tudi na ABC. Pri tem so upoštevali le iraška zasedena naftna polja in ceno okoli 30 dolarjev za sodček. Ocenili so, da bi, če bi prišteli še sirsko nafto, dobili mesečni zaslužek okoli sto milijonov dolarjev. Z dodatkom, da naj bi islamisti črpali le deset odstotkov predvojne dnevne kvote nafte. Najbolj ironično pa je, da po poročanju The Timesa islamisti nafto prodajajo tudi svojemu prvotnemu sovražniku Bašarju Al Asadu, in to kar po naftovodu iz Homsa.

Dobro izurjena kriminalna združba Nafta pa še zdaleč ni edini vir dohodkov islamistov. Na ozemljih, ki jih zavzamejo, od tovornih vozil zahtevajo mitnino, za "delikatni" tovor, kot je na primer alkohol, lahko ta znaša tudi deset tisoč dolarjev na tovornjak. "So kot mafija: kjerkoli zavohajo denar, takoj skočijo in ga pograbijo," je o njihovem financiranju za NBC dejal Austin Long, profesor na kolumbijski univerzi. "Denar pobirajo tako z raketiranjem tamkajšnjih podjetij, ugrabitvami in odkupninami kot prodajo zalog, ki so jih uplenili."

Kakorkoli: islamisti za svoje delovanje ne potrebujejo več tujih "donacij" – delujejo kot dobro usklajena kriminalna banda, ki posluje z dobičkom.