Četrtek, 23. 6. 2016, 3.21
7 let, 2 meseca
Šest stvari, ki jih brexit vseeno ne bi spremenil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
2
Če se Združeno kraljestvo danes odloči za odhod iz EU, to ne bo ločitev za vedno. Z Unijo bo moralo skleniti nove dogovore, spremembe pa bodo zahtevale čas. Slovenci jih bomo čutili pri trgovanju, obiskih, študiju in delu v Združenem kraljestvu.
Tako zagovorniki kot nasprotniki odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije v svojih razpravah nekoliko prirejajo dejstva, da bi s tem lažje prepričali volivce, predvsem tiste, ki so manj informirani.
Zagovorniki izstopa zatrjujejo, da bi Združeno kraljestvo po izstopu iz EU samostojno odločalo o pomembnih vprašanjih – a nočejo priznati, da bi v primeru poslovanja in trgovanja z Evropsko unijo še naprej morali upoštevati bruseljska pravila, na katera z odhodom ne bi imeli več nobenega vpliva.
Podporniki članstva svarijo pred izgubo evropskega trga, kar bi se kratkoročno in srednjeročno zagotovo zgodilo, a ne izpostavljajo primerov Švice, Norveške in Islandije, ki imajo za ceno določene podrejenosti bruseljskim pravilom vendarle prost dostop do evropskega trga.
Kaj bodo prinesla nova pogajanja po morebitnem izstopu
Odhod Združenega kraljestva bi gotovo spremenil ali celo razveljavil obstoječe dogovore med Brusljem in Londonom. Treba bi bilo skleniti nove sporazume in dogovore, katerih vsebino je v tem trenutku težko napovedati, zagotovo pa bi to trajalo več let.
Ob zmagi podpornikov odhoda bi Velika Britanija kmalu prenehala imeti pravice odločanja v Evropski uniji, a bi veljavna evropska zakonodaja še naprej učinkovala v Združenem kraljestvu, dokler ne bi britanski parlament bodisi potrdil njene nadaljnje veljave bodisi sprejel novih zakonskih določil. Tudi to bi prav gotovo trajalo nekaj let.
Poslanci v Londonu teoretično sicer lahko preprečijo izhod Združenega kraljestva tudi ob referendumskem uspehu zagovornikov izstopa, a je težko pričakovati, da bi katerakoli stran upala ali zmogla nasprotovati volji še tako tesne večine. Ta referendum je verjetno eden od najbolj negotovih v zgodovini.
Kaj se ob brexitu lahko spremeni za Slovenijo in Slovence?
1. Morebitna ponovna uvedba carin za naše blago v Združenem kraljestvu in britansko v Sloveniji
Več kot polovica britanskega izvoza gre v države Evropske unije, zato bi kljub morebitnemu odhodu Združeno kraljestvo želelo doseči ugodne trgovinske pogoje poslovanja z Evropsko unijo – podobno, kot jih imajo Švica, Norveška ali Islandija. Če pa dogovora ne bi sklenili, bi se britansko blago v Evropsko uniji, a tudi evropsko v Združenem kraljestvu, utegnilo podražiti za zneske carinskih dajatev. V Sloveniji bi tako za britanske izdelke plačevali več.
2. Britanska podjetja postajajo v Sloveniji in drugod po Evropski uniji podjetja iz "tretje države"
Tudi Slovenci so prepoznali Združeno kraljestvo kot državo, kjer je zaradi preprostejših postopkov, ugodnejših davkov in prisotnosti na evropskem trgu zaželeno registrirati mlado podjetje. A če Velika Britanija postane samostojni trg, ki ni več del enotnega evropskega trga, bodo vsi ti podjetniki, ki načeloma več poslujejo s celinsko Evropo kot z Veliko Britanijo, gotovo začeli razmišljati o hitrem prehodu nekam na celino. Londonski City pa je zelo zaskrbljen, da bi zaradi podobnih razlogov odšle tudi velike mednarodne korporacije, zaradi česar London ne bi izgubil samo veljave na finančnih trgih, temveč tudi mnoga dobro plačana in hkrati dobičkonosna delovna mesta.
3. Ponovno sklepanje vseh prostotrgovinskih in drugih gospodarskih dogovorov
Postavljanje novih odnosov in razmerij bo gotovo zahtevalo veliko časa in pogajanj – dolgotrajnih in dragih, ki neposredno ne prinašajo nobenih prihodkov. To bi bili dodatni stroški in delo ne le za državljane Združenega kraljestva, temveč tudi za Evropsko unijo in vse njene članice, ki bi za vse to morale najti denar. Tudi Slovenija.
Britanska kraljica Elizabeta II. se do referenduma in drugih političnih vprašanj ne opredeljuje.
4. Slovenci v Združenem kraljestvu lahko ponovno postanejo državljani tretjih držav
V Združenem kraljestvu živijo trije milijoni državljanov drugih članic Evropske unije, od tega je zgolj Poljakov 853 tisoč. Po ocenah nekaterih zagovornikov britanskega izhoda pride vsako leto v Združeno kraljestvo še dodatnih 250 tisoč državljanov drugih članic Evropske unije – in prav to je eden od glavnih argumentov, s katerimi pridobivajo podpornike. Po evropski zakonodaji ima vsak državljan katerekoli članice Evropske unije pravico naselitve v katerikoli drugi članici. Toda če bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, bi lahko vsi ti postali tujci, ki bi si morali pridobiti bivalna dovoljenja – razen če se s kakšnim sporazumom ne uredi drugače.
5. Omejitve pri zaposlovanju
Odhod iz Evropske unije bi Združenem kraljestvu dalo ponovno možnost, da svoj trg dela spet omeji za vse državljane Evropske unije, ki imajo zdaj do njega praktično enak dostop kot državljani Združenega kraljestva. Brez nekega novega dogovora bi Slovenci, a tudi Nemci in vsi drugi državljani članic Evropske unije, ki delajo na Otoku, morali ponovno v vrste za pridobivanje delovnih dovoljenj, tisti, ki tam še niso, pa bodo zaradi tega morda svojo priložnost raje poiskali drugje.
6. Dražji dostop do zdravstvenega varstva v Združenem kraljestvu
Državljani članic Evropske unije, ki so nastanjeni v Združenem kraljestvu, imajo zdaj enake možnosti za dostop do nacionalnega zdravstvenega sistema (NHS) kot domačini, enaka raven brezplačne oskrbe je v nujnih primerih zagotovljena tudi državljanom članic Evropske unije, ki na Otoku bivajo zaradi kratkotrajnega poslovnega ali turističnega obiska. Prav stroški, ki jih ima britanska zdravstvena blagajna zaradi te recipročnosti, so eden od pomembnih argumentov zagovornikov izstopa. Vendar pa ni samoumevno, da bi se ob morebitnem izstopu ta raven zdravstvenega varstva za Slovence v Združenem kraljestvu ohranila.
Zagovorniki izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije so izračunali, da Bruslju vsako leto pustijo sedem odstotkov proračuna svojega javnega zdravstva.
7. Težji dostop do šolstva v Združenem kraljestvu
Ne gre le za otroke slovenskih družin, ki živijo na Otoku in tam obiskujejo osnovno in srednjo šolo, temveč tudi za vso slovensko mladino, ki si želi študija na eni od britanskih univerz. Morebitni dodatni postopki zaradi dovoljenj, ki zdaj niso potrebna, ter s tem povezani stroški in manj hvaležen status tujca bodo za morebitne slovenske študente razveljavili nekaj prednosti študija v Veliki Britaniji.
8. Manj zanimanja Britancev za slovenski nepremičninski trg
Španija je že dalj časa država, kamor se mnogi Britanci zatečejo, da svoja upokojenska leta preživijo mirneje in ceneje ter z manj dežja in več sonca. Pred leti in predvsem po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so nekateri odkrili tudi Slovenijo, kar je v nekaterih predelih države prebudilo, okrepilo in ponekod celo razgibalo nepremičninski trg. Če se bodo Britanci v Španiji, Sloveniji in drugih državah Unije zaradi svojega izstopa iz skupnosti morali več ukvarjati z birokracijo za pridobitev bivalnih dovoljenj, nakupe nepremičnin, dostop do zdravstvenih storitev in vsega drugega, kar jim zdaj omogoča članstvo, bi to lahko zmanjšalo zanimanje za nakup nepremičnin pri nas. Predvsem na podeželju, manj zanimanja pa bi vsaj delno premešalo karte na slovenskem nepremičninskem trgu.
Eden od najbolj gorečih zagovornikov brexita in vodja evroskeptične stranke UKIP (UK Independence Party) Nigel Farage je hkrati tudi evroposlanec in tako na bruseljskih plačnih seznamih.
9. Manj evropskih sredstev za članice
Združeno kraljestvo je neto plačnik v evropski proračun – podatek, koliko več denarja prispevajo kot prejmejo, pa je odvisen od interpretacije. Nekateri pri tem namreč ne upoštevajo posebnih finančnih ugodnosti, ki jih ima London dogovorjene z Brusljem. Toda za Slovenijo, ki ima sloves neučinkovite pri črpanju evropskih sredstev, lahko odhod močne neto plačnice prinese še večjo položnico za Bruselj. Po podatkih iz Velike Britanije je med 28 članicami deset neto plačnic, zagovorniki odhoda pa pravijo, da bi presežek, ki ga London pusti Bruslju, pokril sedem odstotkov proračuna britanskega javnega zdravstva (NHS).
10. Težje izogibanje dvojnem obdavčevanju
Na ravni držav članic Evropske unije je izogibanje dvojnemu obdavčevanju, predvsem v primerih, ko državljan ene članice dela v drugi državi članici, urejeno veliko bolje kot med članicami Evropske unije in mnogo nečlanicami. Brexit lahko za takšne posameznike in podjetja v najboljšem primeru pomeni precej dodatnega neproduktivnega in časovno zahtevnega ukvarjanja z dokumentacijo. V slabšem pa tudi globlje seganje v žepe.
Kaj se ne bo spremenilo ne glede na izid referenduma?
Referendum pa ne bo imel vpliva na kar nekaj vsakdanjih in pomembnih stvari, ki jih povezujemo z Združenim kraljestvom.
1. Plačilno sredstvo v Združenem kraljestvu ostaja funt
Čeprav je za članice Evropske unije obvezno sprejeti evro takoj, ko izpolnijo pogoje zanj, predvsem tiste, ki se nanašajo na finančno stabilnost, si je Združeno kraljestvo tudi v okviru Evropske unije izpogajalo pravico in izjemo, da svoj funt (pravzaprav svoje funte, saj v Združenem kraljestvu enakovredno obstajajo angleški, trije škotski in severnoirski funt) obdržijo toliko časa, kolikor to sami želijo. Ne glede na članstvo v Uniji pa se Otok svoji valuti še ne namerava kmalu odpovedati.
2. V potniškem prometu med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo ostaja mejni nadzor
Združeno kraljestvo ni del schengenskega območja, kar pomeni, da pri vstopu potnikov v to državo vedno izvajajo mejno kontrolo (razen na meji z Republiko Irsko ter v ladijskem in potniškem prometu s to državo). Analogno pa države schengenskega območja izvajajo mejno kontrolo pri prometu potnikov iz Združenega kraljestva – ko na Brnik pristane letalo s kakšnega od londonskih letališč, bo za vstop v Slovenijo treba pokazati osebno izkaznico ali potni list, pri poletih iz Züricha pa ne, kajti Švica je del schengenskega območja, četudi ni članica Evropske unije. Britanski referendum tega ne bo spremenil ne glede na izid.
Pri vztrajanju na levostranskem cestnem prometu Združenem kraljestvu gotovo pomaga, da nimajo nobene kopenske meje z drugimi državami, kjer bi se lahko pojavljale težave zaradi stikanja dveh vrst prometa.
3. Združeno kraljestvo bo še vedno nastopalo na Evrosongu
Sodelovanje na Evrosongu ni pogojeno s članstvom v Evropski uniji. Pravzaprav glede na udeležbo Azerbajdžana, Gruzije, Izraela, Kazahstana in pred kratkim prvič tudi Avstralije, je očitno, da ni več pogojeno niti z geografsko pripadnostjo evropski celini.
4. Združeno kraljestvo bo še vedno imeli štiri nogometne reprezentance, ki bodo lahko tekmovale na Euru
Tudi pri evropskem nogometnem prvenstvu članstvo v Evropski uniji ni pogoj – za ta pokal enakopravno tekmujejo tako članice kot nečlanice. Sicer ima tudi pri tem Združeno kraljestvo poseben položaj, saj imajo zaradi zgodovinskih razlogov vsi štirje njegovi deli – Anglija, Škotska, Wales in Severna Irska – svoje reprezentance.
S članstvom Združenega kraljestva v Evropski uniji ali brez, angleščina ostaja eden od uradnih jezikov Evropske unije in najpogostejši jezik sporazumevanja med državljani stare celine.
5. Angleščina bo še vedno eden od uradnih jezikov Evropske unije
Če bi Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo, bi angleščina še vedno ostala eden od uradnih jezikov Evropske unije – ne le zato, ker je to eden od uradnih jezikov Republike Irske, temveč zato ker je angleščina še vedno najpogostejši jezik sporazumevanja med članicami Evropske unije.
6. Na Otoku bodo še naprej vozili po levi
Švedska je 3. septembra 1967 praktično zgolj v nekaj urah zmogla preusmeriti svoj cestni promet z leve strani ceste na desnega. V Združenem kraljestvu in Republiki Irski o tem niti ne razmišljajo, mnogi tam to doživljajo kot del svoje identitete, ki so jo uspešno izvozili tudi v večino držav Skupnosti narodov (Commonwealth). Pri tem vztrajanju jim gotovo pomaga, da nimajo nobene kopenske meje, kjer bi se lahko pojavljale težave zaradi stikanja dveh vrst prometa. Prav zato pa je v Gibraltarju, ki je sicer pod britansko krono, a hkrati meji na veliko večjo sosedo Španijo, cestni promet na desni strani vozišča.
2