Nobelova nagrada za "zgodovinsko odkritje"

"Odkritje je spremenilo naše razumevanje najbolj skritega delovanja snovi in se lahko izkaže za ključno za naš pogled na vesolje," so zapisali v švedski kraljevi akademiji znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade.

Približno na prelomu tisočletja je Kajita predstavil svoje odkritje, da so nevtrini iz ozračja na poti v observatorij Super Kamiokande na Japonskem spremenili obliko. Medtem je raziskovalna ekipa v Kanadi, ki jo je vodil McDonald, dokazala, da nevtrini s Sonca na poti proti Zemlji ne izginjajo. Prav tako spremenjene so jih zaznali, ko so prispeli v observatorij v Sudburyju v Kanadi. Velika uganka, povezana z nevtrini, s katero so se več desetletij ubadali fiziki, je bila tako razrešena.

Zgodovinsko odkritje Glede na teoretične izračune števila nevtrinov jih je v meritvah, opravljenih na Zemlji, manjkalo do dve tretjini. Kot sta odkrila poskusa japonskega in kanadskega znanstvenika, so nevtrini dejansko spremenili obliko. Odkritje je vodilo do sklepa, da morajo imeti nevtrini, ki so dolgo veljali za brezmasne, nekaj mase, čeprav je lahko ta zelo majhna. Za fiziko osnovnih delcev je bilo to zgodovinsko odkritje, ki je ponudilo pomemben vpogled v skorajda skriti svet nevtrinov.

Nevtrini "bombardirajo" Zemljo Za fotoni, delci svetlobe, so nevtrini najštevilčnejši v celotnem vesolju in nenehno "bombardirajo" Zemljo. Številni nastanejo v reakcijah med vesoljskim sevanjem in Zemljino atmosfero. Spet drugi nastanejo v jedrskih reakcijah znotraj Sonca.

Tisoči milijard nevtrinov vsako sekundo prehajajo skozi naša telesa, komajda kaj jih lahko ustavi. Nevtrini so najbolj izmuzljivi osnovni delci, dodajajo v Stockholmu.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oz. 855 tisoč evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, ob obletnici Nobelove smrti.