Aleš Žužek

Petek,
24. 10. 2014,
9.54

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

kriza Anže Burger

Petek, 24. 10. 2014, 9.54

8 let, 8 mesecev

Ni rešitve za Slovenijo v krizni Evropi

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Evropi grozi t. i. novi krizni kapitalizem - dolgoročno obdobje nizke gospodarske rasti. Slovenija pri tem ni izjema. Kakšne so rešitve za izhod iz te zagate?

Šest let po izbruhu svetovne finančne krize industrijske države trpijo zaradi t. i. japonskega sindroma. Gospodarstvo šepa, finančni in nepremičninski trgi so pred zlomom, prepad med revnimi in bogatimi se povečuje, piše nemški tednik Der Spiegel.

Novi krizni kapitalizem Stopili smo v t. i. novi krizni kapitalizem z minimalno gospodarsko rastjo, minimalno inflacijo in minimalnimi obrestmi. Ali obstajajo rešitve?

Nemški tednik jih je nanizal kar nekaj: omejitev finančne industrije in lobijev, ločitev komercialnega in investicijskega bančništva (to veliko bolj velja za ZDA kot Evropo, op. p.) ter davčna politika, ki ne bo v korist le bogatim (beri: večji davke za bogate).

Burger: Ni finančnih trgov Slovenski ekonomist Anže Burger zadnji rešitvi nasprotuje. Je proti večji obdavčitvi bogatih, če je njihovo premoženje legalno in legitimno pridobljeno na trgu. Dodaja pa, da je veliko ljudi obogatelo zaradi napačne državne regulacije in prevelikega poseganja države v gospodarstvo.

Državna regulacija nekaterim sektorjem in ljudem v teh sektorjih namreč omogoča monopolni položaj. Takšen primer je finančni sektor. Kot poudarja Burger, to ni trg, ampak eden od najbolj državno reguliranih in državno zagotovljenih sektorjev gospodarstva.

Moralno tveganje v finančnem sektorju Zaradi tega se v finančnem sektorju pojavljata velika preračunljivost in moralno tveganje, saj se finančne institucije niso obnašale v slogu dobrega gospodarja, kot se morajo podjetja v pravem zasebnem sektorju.

Burger vidi rešitev v tem, da država ne bi več ščitila finančnega sektorja, ampak ga spravila na trg. Potem se bodo banke po njegovem mnenju obnašale veliko bolj racionalno.

Zakaj Slovenija ne more biti zgodba o uspehu Je Slovenija lahko zgodba o uspehu kljub Evropi, ki drsi v krizni kapitalizem? Burger meni, da to ni mogoče. Prvič zato, ker smo odvisni od zunanjega povpraševanja, obkroženi pa smo z državami z nizko gospodarsko rastjo, zaradi česar bo tudi naše gospodarstvo raslo počasi.

Drugič, ker se Slovenija ni preusmerila v hitro razvijajoče države, na primer države BRICS, ki so sicer tudi zemljepisno in kulturno predaleč od nas.

Slabe strani EU In tretjič, ker je tudi EU preveč nagnjena k pretirani regulaciji. Če je bil nekoč njen glavni cilj odprava ovir na skupnem trgu, se je zdaj usmerila v postavljanje novih pravil, skupno povečanje regulacij in obremenitev ter v izenačevanje pravil na ravni EU.

Če izenačiš pravila, pomnožiš napake. Če gre kaj narobe s pravili, se napake pojavljajo v vsej EU. Prava rešitev bi bila, da vsaka članica EU postavlja lastna pravila, pravi ekonomist.

Strukturne reforme, liberalizacija in deregulacija Višja gospodarska rast je v Evropi in Sloveniji mogoča le z uveljavitvijo strukturnih reform ter liberalizacijo in deregulacijo. Nizka gospodarska rast je težava, ker ima veliko držav v EU visok javni dolg, kar lahko tudi ob manjših recesijah privede do velikih javnofinančnih težav.

Težava EU je po Burgerjevih besedah tudi naraščajoča vloga države, ki je povezana s prej omenjenim naraščajočim javnim dolgom in tudi z izgubo prožnosti gospodarstva. Preveč gospodarstva je vpetega v javni sektor Vse manj gospodarstva je namreč na pravem trgu, saj je večina gospodarstva ukalupljena v javni sektor, ki je precej manj prožen in precej manj inovativen. Inovativnost pa je ključni motor dolgoročne gospodarske rasti. Kot še opozarja Burger, ne moremo pričakovati, da bo naša stopnja rasti dolgoročno visoka, če se krči propulzivni sektor gospodarstva, torej zasebna podjetja.

Kaj se dogaja s poceni denarjem Der Spiegel tudi piše, da so se milijarde poceni denarja, s katerimi so centralne banke preplavile trg oziroma podjetja, prelil v nakupe delnic, obveznic in nepremičnin, zaradi česar grozi pok delniškega in nepremičninskega balona. Na drugi strani ni naložb podjetij v nove stroje in opremo.

Glede prelivanja poceni denarja v nepremičnine in nakupe delnic Burger pravi, da se to dogaja vedno ob poplavi denarja. Ta denar vedno išče najlažje in največje donose, in to v sektorjih z omejeno ponudbo.

Visoke cene nepremičnin škodijo blaginji revnega in srednjega sloja Takšen primer je zlato, saj je ponudba zlata omejena, takšen primer so tudi nepremičnine, katerih ponudba je na kratki rok prav tako omejena. Težava nepremičninskega sektorja je, da je zelo reguliran, zaradi česar so cene nepremičnin previsoke.

Visoke cene najbolj negativno vplivajo na blaginjo srednjega in revnega sloja, saj jim manjša kupno moč. Na drugi strani visoke cene nepremičnin koristijo privilegiranim elitam, ki imajo veliko zemljišč, zaradi česar se njihovo premoženje povečuje, ne da bi karkoli storili.

Ljubljana dražja kot Silicijeva dolina in New York Burger tudi tukaj vidi rešitev v deregulaciji in liberalizaciji ter nepremičninskem davku, ki bi obremenil zemljišča in ne stavbe. "Poglejte cene v Sloveniji oziroma v Ljubljani. Imamo realno gledano višje cene kot v Silicijevi dolini ali New Yorku, pa smo čista periferija. To je samo zaradi zemljiških lobijev. To je pogodu elitam. Vse to zavira rast. Če imajo ljudje velike stroške z nepremičnino, ne bodo vlagali v podjetja, ne bodo kupovali drugih izdelkov," še pravi Burger.