Netanjahu: Dogovor bo Iranu tlakoval pot do jedrske bombe

Obenem se vrstijo opozorila, da delo ni končano, saj je treba do julija doseči še končni dolgoročni sporazum. Največji kritik medtem ostaja Izrael.

Svet je z dogovorom zadovoljen ... Predsednik ZDA Barack Obama je četrtkov preboj, ki je podlaga za dokončni sporazum med Iranom in svetovnimi silami, označil kot najboljšo od treh možnosti. Drugi dve sta bombardiranje Irana, ki bo nato le še bolj kljubovalen, ali nadaljevanje sankcij brez inšpekcij, kar Iranu omogoča nadaljevanje jedrskih aktivnosti brez nadzora.

"Neizbežne kritike dogovora lahko vprašam le to, ali resno mislijo, da je dogovor s podporo svetovnih sil slabša izbira kot tveganje še ene vojne na Bližnjem vzhodu in slabša izbira od tega, kar smo delali skoraj dve desetletji?" je dejal Obama.

Te besede so bile namenjene republikancem in drugim, ki so četrtkov kompromis zavrnili. V kongresu namreč že pripravljajo zakon, po katerem bo moral Obama končni dogovor prinesti v kongres, in če ga bo ta zavrnil, ameriških sankcij proti Iranu ne bo mogel odpraviti. Predsednik je kritike opozoril, da če spodkopljejo dogovor, bo svet odgovornost za to krivil ZDA.

... Izrael pa ogorčen Obama je v četrtek tudi po telefonu poklical najglasnejšega kritika nastajajočega dogovora z islamsko republiko - izraelskega predsednika Benjamina Netanjahuja.

Ta mu je znova povedal, da je dogovor slab in ogroža obstoj Izraela. Kot je ocenil, Iranu ne bo preprečil izdelave jedrske bombe, ampak mu bo to pot tlakoval, poleg tega odpira pot za jedrsko oboroževalno tekmo in novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Danes je nato Netanjahu zahteval, da mora vsak končni jedrski dogovor z Iranom vsebovati "jasno in nedvoumno iransko priznanje pravice Izraela do obstoja". Kot je še menil, zdaj ne obstaja le izbira slab dogovor ali vojna, ampak obstaja tudi tretja alternativa - vztrajanje pri trdnih stališčih in krepitev pritiska na Iran, dokler ne bo dosežen dober dogovor.

Na ulicah Teherana zavladalo spontano veselje Nasprotno je medtem vzdušje v Teheranu. Iranski predsednik Hasan Rohani je danes izjavil, da bo dogovor z velikim silami odprl novo stran v mednarodnih odnosih islamske republike in vodil v konstruktivno sodelovanje s svetom. V televizijskem nagovoru je tudi dejal, da bo končni dogovor odvisen od tega, ali se bosta obe strani držali svojih zavez.

Na ulicah iranske prestolnice je po četrtkovi novici o dogovoru zavladalo spontano veselje. Prav tako so navdušene množice danes pričakale pogajalce z zunanjim ministrom Mohamedom Džavadom Zarifom na čelu, ki so se vrnili iz Švice v domovino.

"Še nikoli ni bila tako blizu dogovoru, ki bi Iranu preprečil jedrsko orožje" Pohval na račun dogovorjenega ni manjkalo tudi drugod po svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dejal, da bo okvirni dogovor z Iranom prispeval k miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da mednarodna skupnost še nikoli ni bila tako blizu dogovoru, ki bi Iranu preprečil jedrsko orožje.

Rusija je pozdravila okvirni dogovor, ki da Teheranu daje brezpogojno pravico do jedrskega programa v civilne namene in bo pozitivno vplival na varnost na Bližnjem vzhodu. Tudi na Kitajskem so kompromis pozdravili, a podobno kot ostali spomnili, da je dela do dokončnega sporazuma še veliko. Pozitivni so bili tudi odzivi Rijada, Ankare ter vrste drugih države.

V ozadju doseženega predvsem boj proti sunitskem skrajnežem Predsednik republike Borut Pahor je dogovor o ključnih parametrih pozdravil in izrazil upanje, da ga bodo pogajalske strani uveljavile. "To bi bila v sedanjih zapletenih mednarodnih odnosih, polnih varnostnih problemov, zlasti na Bližnjem vzhodu, zares dobra novica za mednarodni mir in varnost," so poudarili v Pahorjevem uradu.

Bivši slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič je četrtkov dogovor ocenil kot izjemno pomembnega. Kot je ocenil, je v ozadju doseženega predvsem boj proti sunitskem skrajnežem, kot sta Islamska država in Al Kaida.

Za sam Iran dogovor po besedah bivšega slovenskega veleposlanika v Iranu prinaša zelo veliko, saj so sankcije državo zelo oslabile, a obenem so vanj vgrajene mnoge varovalke, tako da Iran v doglednem času ne bo mogel izdelati jedrskega orožja.

Tudi slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič je ocenil, da gre za izreden uspeh pogajalcev. Hkrati je sicer izrazil presenečenje, da je Iran pristal na tako ostre pogoje in izredno stroge omejitve ter nadzor. Ti po njegovi oceni nikakor ne omogočajo, da bi Iran lahko razvijal jedrsko orožje.

Do 30. junija naj bi sklenili še končni dolgoročni sporazum Okvirni dogovor so po maratonskih pogajanjih v Lozani v četrtek dosegli predstavniki šesterice velikih sil - petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije) in Nemčije ter Irana. Do 30. junija naj bi zdaj sklenili še končni dolgoročni sporazum, ki bi po 12 letih pogajanj končno rešil jedrski spor.

Iran se je med drugim zavezal, da bo v prihodnjem desetletju za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo dovolil stroge mednarodne inšpekcije svojih jedrskih objektov.

Bolj ali manj ves obogaten uran bo ali predelal ali poslal v tujino, v prihodnje pa ga bo bogatil le do nizke stopnje, ki ne zadostuje za izdelavo jedrskega orožja. Izrabljeno jedrsko gorivo, ki vsebuje plutonij, bo izvažal. Tudi po izteku prvega desetletja bodo Iran omejitve še vedno zavezovale in bo pod nadzornim režimom Mednarodne agencije za jedrsko energijo 25 let.

Zahod bo v zameno odpravil sankcije, ki hromijo iransko gospodarstvo, a si pridržuje pravico, da jih znova uvede, če bo Iran kršil dogovorjeno.