Ne vedo, kam z vsemi temi milijardami

Čudoviti fjordi, visok življenjski standard, nizka brezposelnost, kupi denarja. Norvežani skoraj nimajo razlogov za nezadovoljstvo. Dela je na Norveškem dovolj za vse. Brezposelnost v celotni državi je nekaj več kot triodstotna, v nekaterih delih države je še nižja. Približno pet milijonov Norvežanov pa pesti vprašanje, ki jim ga marsikdo, sploh v teh časih, zavida – koliko denarja je treba dati na stran za slabe čase? Norveška je ena najbogatejših držav na svetu ter ena največjih izvoznic nafte, naravnih plinov in rib.

Nekoč ena revnejših zahodnoevropskih držav je gospodarski bum doživela z odkritjem nafte ob svoji obali v Severnem morju leta 1969. Norveška je peta največja izvoznica nafte in tretja največja izvoznica plina. Dohodki od izvoza nafte in plina predstavljajo okoli 20 odstotkov BDP. Nafta je močno dvignila gospodarsko rast ter financirala socialno državo. Država je pred dobrimi 20 leti ustanovila naftni sklad, v katerega se stekajo presežni dohodki od prodaje nafte in plina. Na začetku so redki pričakovali, da bo sklad dobil kaj denarja, vendar je v zadnjih nekaj letih hitro rastel. Sklad ima okoli 560 milijard evrov in še narašča. Manjši del denarja iz naftnega sklada, ki je največji sklad v državni lasti na svetu, se vlaga v državo, v državni pokojninski sistem in za socialo, večji del pa se investira v tujino.

Naftni sklad na dva dela? Sklad je lastnik enega do dveh odstotkov vseh delnic v Evropi in ima delnice v skoraj 7.500 podjetjih po svetu. Norveška je s tem največji svetovni državni investitor. Približno 60 odstotkov denarja je vloženega v delnice, 35 odstotkov v obveznice, okoli pet odstotkov pa v nepremičnine. Sklad se počasi razpršuje, v zadnjih letih pa vlaga predvsem v nepremičnine. Naftni skladi so pred kratkim nakupovali nepremičnine v Londonu, Švici in ZDA. V Londonu so kupili velik del ulice Regent, v Baslu sedež koncerna Credit Suisse, v ZDA pa nekaj trgovinskih centrov.

Konservativci so pred volitvami napovedali, da si želijo razpravo o razdelitvi naftnega fonda na dva dela, saj postaja prevelik. Želijo razprave o tem, kako organizirati sklad in kakšna naj bo njegova struktura v prihodnje. Glede vprašanja, ki je na Norveškem precej sporno, želijo širokega konsenza. Priznavajo, da je do zdaj sklad deloval precej dobro, vendar niso prepričani, da je njegova struktura najboljša tudi za prihodnost. Sklad bi lahko razdelili na dva dela, da bi bil eden za delnice, drugi pa za obveznice, ki bi tekmovala drug proti drugemu.

Premier Jens Stoltenberg iz socialnodemokratske Delavske stranke ni izpolnil (visokih) pričakovanj glede razvoja infrastrukture in socialnega sistema. Nekateri Norvežani se pritožujejo nad cestno in železniško infrastrukturo, drugi menijo, da bi moral iti večji del denarja iz naftnega sklada za socialni sistem oziroma za investicije doma.

Obstaja strah, da bi državni proračun postal preveč odvisen od dohodkov od nafte in plina. Voditeljica konservativcev Erna Solber je zaskrbljena, ker naftni sektor izpodriva druge industrije, in ta trend namerava ustaviti. Konservativci razmišljajo tudi, da bi sklad začel vlagati tudi v infrastrukturo.

Nepremičninski balon Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred kratkim opozoril Norveško, da ima enega največjih nepremičninskih balonov, saj naj bi bile cene nepremičnin precenjene do 40 odstotkov. Od leta 2005 so se cene nepremičnin povečale za 71 odstotkov. Konservativci so v primeru zmage napovedali, da bodo še olajšali dostop do nepremičninskih posojil. Norvežanom pri nakupu nepremičnin, teh tudi zaradi priseljevanja izobraženih tujih strokovnjakov primanjkuje, že zdaj izdatno pomaga država. Mlade družine lahko na osnovi zelo malo lastnega kapitala in delovnega razmerja precej preprosto dobijo ugodno posojilo.