Sreda, 16. 2. 2022, 17.23
2 leti, 9 mesecev
Nato razmišlja o krepitvi sil na vzhodu
Obrambni ministri zveze Nato so zaradi ruske grožnje Ukrajini danes naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev zavezniških sil na vzhodnem krilu, ki se pričakuje v nekaj tednih. Rusko nasprotovanje varnostni ureditvi v Evropi je "nova realnost", je menil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Obrambni ministri so pristojnim vojaškim službam naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev sil na vzhodnem krilu zavezništva, na primer novih bojnih skupin v vzhodnem in srednjem delu Evrope, je povedal generalni sekretar.
Ministri so danes sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zelo obsežnega, neizzvanega in neutemeljenega kopičenja ruskih sil v in ob Ukrajini ter v Belorusiji. Stoltenberg govori o precej več kot 100 tisoč ruskih vojakov ob meji z Ukrajino in v Ukrajini.
V izjavi so zapisali, da dejanja Rusije pomenijo resno grožnjo evroatlantski varnosti, zato s ciljem zagotovitve obrambe vseh zaveznic nameščajo dodatne kopenske sile na vzhodnem delu zavezništva ter dodatne pomorske in zračne sile, povečali pa so tudi pripravljenost sil.
"Pripravljeni smo tudi še dodatno okrepiti obrambno in odvračalno držo v odziv na vse nepredvidene dogodke," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so poudarili, da so njihovi ukrepi preventivni, sorazmerni in da ne vplivajo na zaostrovanje razmer.
Končne odločitve o tem, kje bi lahko bile omenjene nove bojne skupine in kako bi delovale, še ni. Za zdaj je poleg krepitve navzočnosti v baltskih državah in na Poljskem predvidena namestitev sil v Romuniji, ki naj bi jo vodila Francija. Bi pa lahko načrti vključevali še Bolgarijo, Slovaško in Madžarsko.
Rusko nasprotovanje Stoltenberg označil za "novo realnost"
Rusko nasprotovanje varnostni ureditvi Evrope je Stoltenberg danes označil za "novo realnost". "Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini. Vemo pa, kaj se je že zgodilo," je dejal. Rusija ob meji z Ukrajino in v Ukrajini kopiči vojake in opremo, za zdaj dokazov o umikanju sil, o čemer sicer govorijo v Moskvi, ni, je ponovil.
O nedavnih kibernetskih napadih v Ukrajini in možnosti, da ti pomenijo začetek obsežnejše vojaške operacije, pa je Stoltenberg dejal, da je kibernetski napad ukrep, ki bi ga pričakovali pred večjo vojaško operacijo v Ukrajini, zato jih to skrbi in zato Rusijo znova pozivajo k umiritvi razmer.
6