Torek, 29. 12. 2020, 22.01
3 leta, 10 mesecev
Najhujši potres blizu Slovenije: utrgala se je gora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
3
Južno pobočje gore Dobrač v Avstriji je še danes spomenik potresa, ki je po nekaterih ocenah vzel kar 40 tisoč življenj.
Petindvajsetega januarja 1348 se je zgodil eden od najhujših potresov v zgodovini Evrope, tako imenovani veliki koroški potres, ki je podobno kot torkovo tektonsko besnenje na Hrvaškem stresel vse ozemlje Slovenije.
Leto 1348 se za prebivalce današnje severne Italije, avstrijske Koroške in zahodne Slovenije ni začelo najbolje, saj je tudi v tem delu Evrope začela kositi zloglasna črna smrt oziroma kuga. Spopad s pandemijo, za katero danes vemo, da je bila najsmrtonosnejša v zgodovini človeštva, je v regiji močno zapletel potres, ki se je zgodil 25. januarja popoldne.
Epicenter potresa z magnitudo 6,4 in žariščem v globini sedmih kilometrov je bil, mnenja strokovnjakov so deljena, ali pri avstrijskem Beljaku ali v italijanski Furlaniji. Čutili so ga v krogu s premerom 1.500 kilometrov. Tresenje tal je "neslo" vse do severa današnje Nemčije in skrajnega juga Italije.
Domnevo, da je imel potres 25. januarja 1348 epicenter na območju današnje Furlanije - Julijske krajine, ne blizu Beljaka, podpira še en zelo močan potres, ki se je v teh krajih zgodil leta 1976 in vzel življenja skoraj tisoč ljudi.
Goro je razklalo, kolosalen plaz je izbrisal cele vasi
Beljak je bil v potresu porušen do tal, enako usodo je doživelo več deset drugih krajev na širšem območju okrog epicentra potresa.
Nekatere vasi v spodnjem delu Ziljske doline na avstrijskem Koroškem je izbrisal kolosalen zemeljski plaz, ki se je privalil z dvatisočaka Dobrač.
Potres je goro tako rekoč razklal, saj naj bi volumen materiala, ki je zgrmel z Dobrača, po ocenah strokovnjakov dosegel tudi en kubični kilometer (eno milijardo kubičnih metrov).
Južno pobočje Dobrača. Kljub temu, da je od potresa minilo že skoraj 700 let, je še vedno vidno območje podora, ki so ga povzročila nemirna tla.
Glede na zgodovinska pričevanja o posledicah tako imenovanega velikega koroškega potresa je ta najverjetneje dosegel deseto stopnjo intenzivnosti na sodobni evropski potresni lestvici (EMS), kar pomeni ekstremno intenziven potres in množično rušenje zgradb.
Razlog, da ta potres velja za enega od najhujših v zgodovini srednje Evrope, je veliko število smrtnih žrtev. Ljudi, ki jih niso pokopale strehe njihovih hiš, so dotolkli požari in poplave, ki so sledili potresu.
Med preživelimi, ki so bili zavetje primorani poiskati v večjih skupinah, so začele kositi tudi nalezljive bolezni, predvsem kuga. Zgodovinarji ocenjujejo, da je veliki koroški potres neposredno in posredno povzročil od 20 tisoč do kar 40 tisoč smrtnih žrtev.
V torek so se tresla tla na Hrvaškem, do zdaj sedem smrtnih žrtev in več deset poškodovanih:
Najsilovitejši potres z epicentrom na slovenskih tleh (oziroma pod slovenskimi tlemi) se je sicer zgodil 26. marca 1511. Potres magnitude 6,8 je imel epicenter v bližini Idrije, sledil pa mu je še en močnejši sunek (magnituda čez 7) z epicentrom v Italiji.
Podobno kot veliki koroški potres so omenjena dva čutili po tako rekoč vsej srednji Evropi. Na Slovenskem so bili močno poškodovani ali uničeni številni gradovi, med drugim tudi grad na Bledu in grad Kamen. Idrijski rudnik živega srebra je bil tako prizadet, da so proizvodnjo znova zagnali šele po šestih letih. O manjši škodi so poročali celo na Dunaju. Zaradi posledic obeh potresov je na območju današnje Slovenije umrlo okrog tri tisoč ljudi.
Preberite tudi:
3