Za letošnjo dobitnico Nobelove nagrade za mir je bila razglašena Evropska unija (EU), kar je sprožilo pravi val ogorčenja. V preteklosti so si še nekateri nagrajenci prislužili krepko kritiko.
Letošnja nagrajenka Evropska unija je pri mnogih zbudila ogorčenje, saj je prejela nagrado za mir, gospodarska kriza v njenih 27 članicah pa se poglablja. Kljub temu se je odbor za Nobelovo nagrado odločil na podlagi tega, kaj je EU storil za mir, ne pa na podlagi tega, kaj se dogaja z njegovim gospodarstvom. V preteklosti je bilo še kar nekaj nagrajencev, ki si po mnenju nekaterih niso zaslužili Nobelove nagrade za mir.
Barack Obama
Ameriški predsednik Barack Obama je leta 2009 povzročil pravo evforijo s sloganom "Yes, we can", istega leta pa prejel Nobelovo nagrado za mir, in sicer zaradi svojih izrednih prizadevanj za okrepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med narodi. To je privzdignilo kar nekaj obrvi, saj je Obama prejel nagrado že po 12 dneh od prevzema predsedniškega položaja. New York Times je odločitev označil za popolno presenečenje, medtem ko so nekateri šli celo tako daleč, da so odbor za Nobelove nagrade obtožili, da se v ozadju skriva politična motivacija.
Cordell Hull
Cordell Hull je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 1945, in sicer za svojo vlogo pri oblikovanju Združenih narodov, vendar pa v oči bode njegovih leta šest let pred prejemom nagrade. Hull je bil namreč ameriški zunanji minister v času predsednikovanja Franklina D. Roosevelta, v času krize z ladjo St. Louis, na kateri je bilo 950 judovskih beguncev, ki so v Ameriki želeli zaprositi za azil. Čeprav je bil Roosevelt pripravljen pomagati beguncem, je temu nasprotoval ravno Hull, hkrati pa Rooseveltu grozil, da ga na naslednjih volitvah ne bo podprl, če ne zavrne beguncev. Roosevelt je ladji prepovedal vstop v ameriške vode, zato se je bila prisiljena vrniti v Evropo. Več kot četrtina potnikov je umrla v koncentracijskih taboriščih.
Jaser Arafat, Jicak Rabin in Šimon Peres
Leta 1994 so nagrado za mir prejeli palestinski vodja Jaser Arafat, izraelski premier Jicak Rabin in takratni izraelski zunanji minister Šimon Peres za svoje delo pri sporazumih iz Osla, s čimer so po mnenju odbora ustvarili nove priložnosti za nov razvoj proti miru na Bližnjem vzhodu. Nekateri so kritizirali to, da je med prejemniki Jaser Arafat, ki so ga obtoževali terorizma, korupcije in naklonjenosti Hamasu. Peres je odgovoren za razvoj izraelskega jedrskega orožja, nekateri pa ga obtožujejo celo masakra v Kani, kjer je izraelska vojska bombardirala mesto, umrlo pa je 106 ljudi.
Wangari Maathai
Maathaieva je prva Afričanka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Prejela jo je leta 2004, in sicer za svoja prizadevanja za krepitev žensk na podeželju v Keniji. Veliki trenutek pa je zasenčila s svojo izjavo za kenijski časopis, za katerega je izjavila, da so HIV oziroma aids iznašli zahodni znanstveniki samo zato, da bi iztrebili prebivalce Afrike. Maathaieva je sicer pozneje zanikala, da bi kaj takega izjavila.
John Forbes Nash
John Forbes Nash je bil leta 1994 nagrajen z Nobelovo nagrado za ekonomijo, filmski zvezdnik Russell Crowe pa ga je celo upodobil v filmski uspešnici Čudoviti um. Nagrado je prejel za svoje delo na univerzi Princeton, kjer je bil zaposlen 40 let, preden je prejel nagrado. Čeprav je bil Nash eden matematičnih genijev, je trpel zaradi shizofrenije, hkrati pa so ga nekateri kritizirali zaradi njegovih antisemitskih izjav.
Carl von Ossietzky
Pacifist in glasen Hitlerjev nasprotnik Carl von Ossietzky je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 1935 za serijo člankov, v katerih je razkril nemško kršenje versajske pogodbe, s katero se je končala prva svetovna vojna. Von Ossietzky je tri leta preživel v koncentracijskih taboriščih, nazadnje pa se bojeval s tuberkulozo pod skrbnim očesom gestapa, ki je želel, da Nobelovo nagrado zavrne. Ni jih poslušal, s tem pa razjezil Hitlerja, ki je nemškim državljanom onemogočil prejemanja Nobelovih nagrad.
Alexander Fleming
Odkritje penicilina je eno največjih odkritij 20. stoletja. Ugibanja, ali je Alexander Fleming zaslužen za njegovo odkritje ali ne, postavljajo pod vprašaj njegovo Nobelovo nagrado za medicino, ki jo je prejel leta 1945. Njegovi kritiki so namreč trdili, da je bil penicilin odkrit že leta 1870, ob tem pa je še sam izjavil, da je zdravilo odkril čisto po nesreči.
Henry Kissinger
Z Nobelovo nagrado za mir se lahko pohvali tudi nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je nagrado prejel leta 1973. Sicer so nekateri kritizirali odločitev odbora, saj so bili prepričani, da je bil Kissinger vpleten v operacijo Kondor v Južni Ameriki, in v ameriško bombardiranje Kambodže. Skupaj z njim je nagrado prejel tudi vietnamski revolucionar, diplomat in politik Le Duc Tho, ki je nagrado zavrnil ravno zato, ker je ni hotel deliti s Kissingerjem.
Menahem Begin
Nekdanji izraelski premier Menahem Begin je Nobelovo nagrado za mir prejel leta 1978 za prizadevanja pri sklenitvi sporazuma iz kampa Davida. Tudi tukaj so kritiki našli kamen spotike, saj je bil Begin nekoč vodja vojaške sionistične skupine Irgun, ki so jo številni poimenovali kar teroristična organizacija in je bila odgovorna za bombardiranje hotela kralja Davida leta 1946.
Letošnje Nobelove nagrade bodo podelili danes na slovesni prireditvi v Stockholmu.