Torek,
1. 1. 2019,
9.54

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,54

Natisni članek

evro

Torek, 1. 1. 2019, 9.54

5 let, 3 mesece

Mineva 20 let od uvedbe evra

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,54
denarnica evri denar | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Danes mineva 20 let, odkar je 11 članic EU prevzelo evro kot knjižno valuto, tri leta pozneje so v obtok prišli še evrski bankovci in kovanci. Število držav v evrskem območju se je z leti razširilo na 19, med njimi je od 2007 tudi Slovenija.

Ideja o skupni evropski valuti kot ključnem koraku v gospodarski integraciji evropskih držav sega v leto 1970, a ključni koraki pri vzpostavljanju skupne evropske valute kot najtesnejše oblike gospodarske in finančne integracije med članicami unije so bili narejeni v ob koncu 80. in v 90. let minulega stoletja.

Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Francija, Italija, Irska, Avstrija, Španija, Portugalska in Finska so 1. januarja 1999 prevzele evro kot virtualno knjižno valuto, veljati je začel mehanizem fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev valut članic do skupne evropske valute (ERM 2), Evropska centralna banka (ECB), ki je bila vzpostavljena 1. junija 1998, je v navezi z nacionalnimi centralnimi bankami prevzela vodenje enotne denarne politike, veljati je začel tudi pakt o stabilnosti in rasti, ki predstavlja okvir za usklajevanje fiskalne politike med članicami.

Za evro se niso odločile vse države članice

Leta 2001 je v območje evra vstopila še Grčija, medtem ko se za prevzem skupne valute od t. i. starih članic EU zaenkrat niso odločile Švedska, Danska in Velika Britanija. Zadnji dve državi sta si leta 1992 v okviru maastrichtske pogodbe izpogajali možnost, da se območju evra ne pridružita, Velika Britanija pa je zdaj tudi na izstopnih vratih iz Unije.

Z letom 2002 so evrski bankovci in kovanci nato dejansko pristali v denarnicah državljanov in skupna valuta je v polnosti zaživela.

Evro se je v prvih letih soočal s kar nekaj pomisleki o svojem dolgoročnem obstoju in to je nekaj časa odražal tudi njegov tečaj glede na dolar, ki je za krajši čas padel celo pod raven enega dolarja za evro. A sčasoma se je skupna evropska valuta opomogla in hitro postala druga globalna valuta za ameriško.

Po širitvi EU na države iz srednje in vzhodne Evrope ter na Ciper in Malto je evro z 2007 prevzela Slovenija, leto pozneje sta to storili še obe omenjeni sredozemski otoški državi.

Evrsko območje ostalo privlačno za širitev. Z januarjem 2009 je evro prevzela Slovaška, sredi najhujše krize pa je nato sledila še širitev na pribaltske države Estonijo, Latvijo in Litvo. Danes tako evro uporablja okoli 340 milijonov državljanov EU.