Makedonska tempirana bomba

V Makedoniji vre že nekaj mesecev in zdi se, da država poka po šivih. "Gnev raste. Gnev se bo razlil po ulicah glavnega mesta, in to ne bodo navadni protesti, tokrat ne bomo odšli, dokler ne bo odšla tudi vlada," je zadnji teden aprila dejal Zoran Zaev, vodja makedonske opozicije in predsednik Socialdemokratske zveze Makedonije. Tedaj ni želel razkriti dneva začetka protestov, češ da se bodo o tem odločili skupaj z državljani.

Od februarja opozicija spušča "bombe" o premierju Protesti so se zgodili včeraj in bili neposreden odgovor na "29. bombo", ki jo je v javnost spustil vodja opozicije. Ta že nekaj mesecev natančno objavlja podatke, pridobljene s prisluškovanjem. Že od februarja namreč vodja opozicije vlado obtožuje nedovoljenega prisluškovanja makedonskim državljanom, politikom, novinarjem, gospodarstvenikom.

Prisluškovanje naj bi ukazal direktor uprave za protiobveščevalno dejavnost Saša Mijalkov, skupaj s premierjem Nikolajem Gruevskim. Opozicijski voditelj trdi, da ima sto tisoč prepisov pogovorov, 18 tisoč SMS-ov in 12 tisoč telefonskih številk, ki so jim prisluškovali. Vse naj bi v kratkem dostavil tožilstvu.

Od objave novice o prisluškovanju v Makedoniji tli. Zaev v okviru projekta Resnica o Makedoniji od časa do časa objavi podatke, pridobljene iz prepisov prisluhov. Vsak podatek, ki je prišel v javnost, je odjeknil kot bomba, saj je razkrival koruptivnost in manipulativnost vlade.

V objavljenih prisluhih je mogoče videti, da je Makedonija policijska država, vlada oziroma premier pa skupaj z vodjo obveščevalne službe – ki je, mimogrede, njegov sorodnik – nadzoruje medije, pravosodje in posle. Zaev namiguje tudi, da je vlada povezana s kriminalnimi združbami.

Več skopskih žarišč Zadnji podatek je objavil na dan začetka protestov: premier je skušal prikriti resnico o smrti Martina Neškovskega, ki je umrl pred štirimi leti na zabavi ob volilni zmagi vladajoče VMRO DPMNE. Do smrti ga je pretepel premierjev varnostnik. Ta je bil sicer za dejanje obsojen na 14 let zapora, a so vse priredili tako, da so v javnost dali informacije, da je bil varnostnik na zabavi zasebno, ne službeno. Iz prisluhov je razvidno, da je tako zgodbo odobril tudi premier. Objava te informacije je bila očiten povod za proteste, ki so v prvi noči zahtevali 19 poškodovanih v spopadih med policijo in protestniki.

Ob tem se je v Skopju skoraj istočasno zgodil še en spopad znotraj islamske skupnosti, ki se je prav tako končal z nasiljem, ko je skupina vernikov z orožjem zavzela poslopje islamske skupnosti v Skopju, ker se niso strinjali z razrešitvijo svojega vodje. Za nameček je na sedežu koalicijske vladne stranke Demokratske unije za integracijo v Tetovu prišlo do eksplozije bombe, v kateri je bil poškodovan otrok. Vodja te stranke makedonskih Albancev Ali Ahmeti je bil leta 2001, ko so v Makedoniji izbruhnili medetnični spopadi, na čelu albanske osvobodilne narodne vojske.

Možnost insceniranih medetničnih spopadov? Prav zato Makedonija ni le v politični krizi. Analitiki opozarjajo, da je to kriza države, ki bi se lahko končala s spopadi, kot se je zgodilo v Ukrajini. Predvsem zaradi nikoli popolnoma razrešenih medetničnih odnosov.

"Že od leta 2006, ko je na oblast prišel Nikola Gruevski, so medetnični odnosi nenehno napeti. Premierjeva nacionalistična politika je privedla do tega, da so se odnosi med Albanci in Makedonci vidno poslabšali," je za Tanjug konec aprila izjavil novinar Bekim Buci. Tudi vodja makedonske opozicije opozarja, da bi vlada lahko uprizorila medetnične spopade, "ker je to edino, kar zna".

Vodja opozicije je tudi napovedal, da bo objavil prisluhe o zadevi Monstrumi, v kateri je leta 2012 šest Albancev nedaleč od Skopja ubilo pet Makedoncev. Vsi so bili kaznovani z dosmrtnim zaporom zaradi terorizma. "Bomba" z vsebino, vezano na albansko-makedonske odnose, bi prav tako lahko povzročila ogorčenje med državljani albanske in makedonske narodnosti.

Pred dobrima dvema tednoma se je v vasi Gročince na makedonsko-kosovski meji zgodil incident, ko je 40 oboroženih moških z oznakami Osvobodilne vojske Kosova zajelo in mučilo štiri makedonske policiste. V vladnih medijih so incident označili za teroristično dejanje, opozicija pa je menila, da je incident zrežirala oblast. A številne državljane je ta kljub temu spomnil na medetnične spopade leta 2001 in pojavil se je strah, da bi se lahko ponovili.

"Makedonija ni na pragu medetničnih spopadov," pa meni politolog Arsim Sinani, ki je za televizijo N1 dejal, da oblasti želijo stanje prikazati kot vojno stanje: "Zdajšnja oblast je v moralni krizi in zato nujno potrebuje medetnične spopade, da bi lahko preživela."

Boj proti diktaturi za demokratično državo Svoj del krivde za nastali položaj pa nosi tudi mednarodna skupnost. Evropska skupnost in ZDA so v Makedoniji na prvo mesto vedno postavljale varnost, celo pred demokracijo.

"Zaradi tega je v Makedoniji nastala diktatura, saj je vladna stranka tujcem ponujala navidezno varnost v koaliciji z albansko stranko. Čas je, da pošast, ki je nastala, resno udarijo, tudi z intervencijo od zunaj," je za Al Jazeero Balkans dejal makedonski profesor mednarodnega prava Ljubomir D. Frčkoski, ki je bil v preteklosti tudi makedonski notranji in zunanji minister ter kandidat za predsednika: "Menim, da so minimalne možnosti za albansko-makedonske spopade, saj je kriza vzpostavila močno medetnično partnerstvo, na katerem se lahko zgradijo osnove prave državljanske koalicije proti diktaturi."

Očitno bo letošnji maj za Makedonijo še kako pomemben mesec.