Sreda, 12. 6. 2024, 13.55
5 mesecev, 1 teden
Madžarska Nata ne bo ovirala pri povečanju podpore Ukrajini, a tudi ne bo sodelovala
Vodja Nata Jens Stoltenberg in madžarski premier Viktor Orban sta se danes v Budimpešti dogovorila, da Madžarska ne bo ovirala zavezništva pri načrtovanem povečanju podpore Ukrajini v vojni proti Rusiji. Orban je ob tem poudaril, da Budimpešta ne bo dala sredstev ali človeških virov za operacije v Ukrajini in ne bo dovolila uporabe svojega ozemlja.
"Zahvaljujem se predsedniku vlade Viktorju Orbanu za njegovo obljubo, da bo ostal zvest zaveznik Nata. V zavezništvu je 32 članic in včasih so mnenja različna, vendar smo pokazali, da jih znamo premagati in najti pot naprej," je dejal Jens Stoltenberg ob obisku v Budimpešti. Dodal je, da je sodelovanje v vseh misijah ali operacijah za zaveznice neobvezno, če spoštujejo osnovne obveznosti zavezništva, poročajo tuje tiskovne agencije.
Zagotovil je še, da madžarska sredstva ali osebje ne bodo uporabljeni v boju proti ruski agresiji. "Danes smo prejeli zagotovila, da Madžarski glede vojne med Rusijo in Ukrajino ne bo treba sodelovati v vojaških akcijah zunaj svojega ozemlja," je na skupni novinarski konferenci dejal Orban.
Madžarski premier je ob tem poudaril, da Madžarska ne želi blokirati nobenih odločitev Nata, ki jih podpirajo druge države članice, čeprav se stališče Budimpešte o tem, kako doseči mir v Ukrajini, razlikuje od stališč drugih članic. "Madžarska nima možnosti ali moči, da bi spremenila stališča drugih držav, ki imajo večjo težo. Toda Budimpešta ne bo dala sredstev ali človeških virov za te operacije v Ukrajini, prav tako ne bo zagotovila uporabe svojega ozemlja," je dejal.
Ob tem je Orban spomnil, da je Madžarska med zaveznicami, ki izpolnjujejo vse svoje obveznosti glede izdatkov, saj za obrambo namenja več kot dva odstotka BDP in izpolnjuje 20-odstotni cilj za razvoj zmogljivosti. Zagotovil je, da bo Budimpešta svoje obveznosti do zavezništva izpolnjevala tudi v prihodnje.
Pri načrtovanem povečanju podpore Kijevu gre predvsem za mednarodno usklajevanje dobave orožja in usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Glede na navedbe več diplomatov se Stoltenbergov načrt nanaša na oblikovanje sklada v vrednosti sto milijard evrov, s katerim bi v naslednjih petih letih zagotavljali vojaško pomoč Kijevu. Stoltenberg želi tudi ohraniti sedanjo pomoč Ukrajini na minimalni ravni 40 milijard evrov na leto.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa načrt velja tudi za previdnostni ukrep v primeru vrnitve Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Njegove izjave so sprožile dvome, ali bodo ZDA pod njegovim vodstvom še naprej podpirale Ukrajino v njeni vojni proti Rusiji.
Končni dogovor o povečanju podpore Kijevu bodo po poročanju tujih tiskovnih agencij skušali v četrtek v Bruslju oblikovati obrambni ministri Nata. Dokončno odločitev o predlogu sicer pričakujemo na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.