Sreda,
24. 4. 2013,
13.15

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Italija mandatar

Sreda, 24. 4. 2013, 13.15

8 let, 7 mesecev

Letta s pridržkom sprejel mandat za sestavo italijanske vlade

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je mandat za sestavo nove vlade zaupal podpredsedniku Demokratske stranke Enricu Letti, ki je mandat sprejel s pridržkom.

Napolitano, ki je bil izvoljen za drugi mandat, je podpredsednika Demokratske stranke poklical na pogovor v predsedniško palačo, nato pa mu podelil mandat za sestavo široke vladne koalicije, ki naj bi bila edina zmožna odpraviti zastoj, ki je nastal po volitvah, saj te niso dale jasnega zmagovalca. "Ta vlada ne bo nastala za vsako ceno, ampak le če bodo za to izpolnjeni ustrezni pogoji," je po imenovanju dejal Letta. "Dal bom vse od sebe, da bi se to zgodilo, saj Italijani ne morejo več prenašati političnih igric," je poudaril in obljubil, da se bo k italijanskemu predsedniku po posvetovanju s strankami o morebitni podpori vladi vrnil, "kakor hitro bo mogoče". Letta se bo, kot je napovedal, posvetoval z vsemi strankami, najprej pa se bo podal k Ljudstvu svobode nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija. Demokratska stranka je sicer globoko razdeljena, saj široka koalicija pomeni, da bi pomembno vlogo v politiki spet igral Berlusconi. Del članov podpira oblikovanje koalicije z Berlusconijem, del pa temu odločno nasprotuje. Lettov stric, Gianni Letta, je bil dolga leta eden od najtesnejših Berlusconijevih sodelavcev. 46-letni Letta ima precej izkušenj z delom v vladi in velja za zmernega politika, ki bi lahko pripeljal skupaj stranke, da bi Italija dva meseca po volitvah le dobila vlado. V mladosti je bil član desničarske stranke, leta 1998 pa je pri 32 letih postal najmlajši vladni minister v italijanski zgodovini. Po srečanju z Napolitanom je Letta dejal, da se bo kot premier osredotočil na spopad z visoko stopnjo brezposelnosti in na institucionalne reforme. Poudaril je še, da si bo močno prizadeval za spremembo usmeritve na ravni EU-ja. Evropske politike so namreč po njegovem mnenju "preveč osredotočene na varčevanje, kar ne zadošča več". Nova vlada naj bi po pričakovanjih sprejela določene gospodarske in institucionalne reforme. Med njenimi prednostnimi nalogami bo tudi preoblikovanje volilne zakonodaje, katerega cilj je zagotoviti, da bodo volitve v prihodnje dale bolj jasnega zmagovalca.