Leto odločnih žensk

Katera ženska je najbolj zaznamovala novice leta 2013? Ob koncu leta so vedno na vrsti obračuni: najboljši, najbolj uspešen, najpomembnejši, obraz leta. Pri ženskah pa je še vedno tudi najbolj seksi in najprivlačnejša. Tako pač je. Ne glede na deklarirano enakopravnost, vsaj v Zahodnem svetu, je svet močnih rezerviran za moške, svet lepih pa za ženske. Toda v letu 2013 je kljub vsemu nekaj izjemnih, odločnih žensk.

Na vseh mogočih lestvicah moči je vedno pri vrhu Angela Merkel, prva nemška kanclerka, ki suvereno vodi državo od leta 2005. In letos ji je uspel veliki met, ko je ponovno zmagala na volitvah in ponovno sestavila koalicijo. Poleg tega, je bilo to leto, ko je navila ušesa ameriškemu predsedniku zavoljo afere s prisluškovanjem. Merklova ne le da je ponovno pridobila zaupanje Nemcev, je tudi dejanski vodja Evropske unije, saj nobena pomembna odločitev v EU ne pade brez njenega blagoslova.

In če smo že pri političarkah: v letu 2013 se je v klub ženskih predsednic in premierk končno vpisala tudi Slovenija. Premierka Alenka Bratušek sicer ni tako železna kot Angela Merkel, a ima vsaj na videz z njo nekaj podobnosti: popolno umanjkanje karizme in širok nabor barvitih suknjičev zastarelih krojev, z izjemo leopardovega krila, ki je blestelo med obiskom Italije. A ne glede na to se je izkazala za dovolj vztrajno, da krmari med čermi krize in kroti ege moških politikov.

Selfi in Borgen Ne Merklova ne Bratuškova pa nista bili deležni toliko medijske pozornosti kot danska premierka Helle Thorning-Schmidt. In to vse zavoljo ene same fotografije z ameriškim in britanskim kolegom, posnete med spominsko slovesnostjo za Nelsonom Mandelo. Danska premierka je toliko bolj popularna tudi zaradi trenutno najbolj vroče danske serije Borgen oziroma Oblast. A pod fotografijami Helle Thorning-Schmidt bi verjetno moralo pisati, da je vsaka podobnost s fiktivno Brigitte Nyborg zgolj naključna.

Deseturni govor Če pa že naštevamo največje dosežke žensk političark v letu 2013, ne gre mimo Teksašanke Wendy Davis. Ni ne predsednica ne premierka, zgolj senatorka, ki je imela v senatu deseturni govor, med katerim se ni niti naslonila na klop niti spila požirka vode, tako predana je bila stvari. Argumentirala je namreč zagovor proti sprejetju zakona, ki bi v Teksasu zaprl vse klinike za prekinitev nosečnosti in onemogočil splav po 20. tednu. Zakon po njenem nastopu ni bil izglasovan. Napovedujejo, da bo zaradi svojega govora kmalu postala teksaška guvernerka.

Milijarderka in deklice Seveda pa ni vsa moč le v rokah političark. Veliko jo imajo tudi poslovne ženske. Med njimi se je letos v novice zapisala Sara Blakely, najmlajša samoustvarjena dolarska milijarderka, ki ji je k uspehu veliko pripomogla Oprah Winfrey, ko je dejala, da so njeni modrčki najboljši na svetu. Ne glede na to je Sara letos postala prva ženska, ki se je pridružila dobrodelnemu klicu Billa Gatesa in Warrena Bufetta The Giving Pledge, in bo polovico svojega bogastva namenila v dobrodelne namene. "Medtem ko je mnogo naravnih bogastev že osiromašenih, še vedno čakamo, da bo svet odkril bogastvo žensk," je dejala na slovesnosti ob podpisu pristopne izjave.

Kandidirala bo za afganistansko predsednico Da so ženske naravno bogastvo, meni tudi Afganistanka Fawzia Koofi, poslanka, ki je napovedala, da bo prihodnje leto kandidirala za afganistansko predsednico in s tem podrla vse tabuje te države. Borka za pravice žensk, ki so v tej državi vse prej kot enakopravne, ima za to mogočen razlog: njena mati, sedma žena njenega očeta, jo je dan po rojstvu razočarana, da ni sin, izpostavila žgočemu soncu. Fawziva je preživela, tako kot tudi mnogo atentatov, ki so jih izvedli talibi, saj jim gre kot borka za ženske pravice še posebno v nos. Leto 2014 bo gotovo njeno.

Pogumne deklice Zanimivo pa je, da so leto 2013 zaznamovale deklice. Denimo 11-letna jemenska deklica Nada Al-Ahdal, ki je poleti pretresla svet z videom na YouTubu, kjer je zagrozila, da se bo ubila, če jo bodo res poročili s stricem, in je s tem ves svet ponovno opozorila na neveste deklice.

Še bolj pa je svet zamajala Malala Yousafzai, 16-letna Pakistanka, ki jo je lani oktobra pred šolo v obraz ustrelil skrajnež, ki je nasprotoval izobraževanju deklic. Deklica je preživela, čudežno ozdravela in naslednje leto postala simbol boja za izobraževanje deklic. Tako je postala talibanska nočna mora. Odločno in zbrano po vsem svetu spodbuja deklice, naj vztrajajo v šoli. Bila je resna kandidatka za Nobelovo nagrado za mir, njena avtobiografija Jaz, Malala pa je obvezno čtivo deklic. Postala je globalni simbol boja za pravice otrok.

Borke za svobodo Tako kot je globalni simbol boja za pravico do svobode govora Nadežda Tolokonikova, članica Pussy Riot, ki je v zaporu sanjala o Slavoju Žižku, ko jo je nedavno ruski predsednik licemerno predčasno izpustil iz zapora, pa je zavpila Rusija brez Putina. Za kar bi kaj lahko ponovno šla v zapor. A želja po pravici do svobode govora je močnejša kot grožnja s sibirskim zaporom.

Molijo lahko tudi ženske Za svobodo so se dolgo bojevale tudi Izraelke. Po 25 letih boja in protestov je skupina žensk, imenovanih Ženske zidu, končno dosegla, da lahko ob Zidu objokovanja, najbolj svetem židovskem mestu, molijo tudi ženske. Zmago so dosegle na sodišču, potem ko so jih februarja aretirali ob zidu. A sodnik je odločil, da z ničemer niso kršile zakonov in da jim je dovoljeno moliti ob zidu.

Zaporna kazen za voznice Podobno bitko bijejo savdske ženske. Že leta si prizadevajo, da bi lahko vozile. Uporno leto za letom organizirajo protestne vožnje, ob tem, da jim za taka dejanja grozi zaporna kazen. Ko so tam protest organizirale 26. oktobra letos, je policija v strahu pred voznicami zaprla ceste v glavnem mestu, svet pa je obkrožila izjava islamskega klerika, ki je zatrdil, da vožnja vpliva na jajčnike in da voznice zato ne morejo imeti otrok.

Umrla za pravice žensk Nobena od žensk pa ni tako spremenila sveta, kot 23 žrtev posilstva v Indiji. Ko so decembra lani študentko brutalno posilili in pretepli na avtobusu, je vstala vsa Indija. V državi so se končno zavedali, kakšen razmah ima pri njih nasilje nad ženskami. Ženske so protestirale, moški so se v znak podpore preoblekli v krila. Za posiljevalce so zahtevali smrtno kazen, ki jo je sodišče devet mesecev po dogodku tudi izreklo in štiri polnoletne napadalce so usmrtili, dva mladoletna sta dobila zaporno kazen. Prvič v zgodovini Indije se je zgodilo, da so moškega usmrtili zaradi posilstva. Spremenili so tudi zakon, ki je zdaj do napadalcev veliko ostrejši, najmanjša zagrožena kazen za posilstvo je sedem let.

Še pomembnejše pa je, da so se svojih pravic zavedale indijske ženske in napade prijavljajo policiji. Samo v letu 2013 se je podvojilo število prijavljenih posilstev, pričakujejo, da bo prihodnosti prijav še več. Ženske namreč zdaj vedo, da jih policisti ob prijavi ne bodo več smeli poslati domov, temveč morajo ukrepati. Toda v državi, kje je več kot 70 odstotkov žensk žrtev nasilja, je to šele začetek.