Sobota,
1. 3. 2014,
20.30

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Vladimir Putin Ukrajina Rusija Krim

Sobota, 1. 3. 2014, 20.30

8 let

"Lahko mirno spimo, dokler Putin ne izgubi razuma"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zadnje poteze Rusije moramo vzeti z rezervo, saj to ni nič novega. V začetku 90. je bilo okoli Krima ravno tako vroče, rožljalo se je z orožjem, meni nekdanji dopisnik iz SZ in Rusije Anton Rupnik.

"Ruski predsednik Vladimir Putin se je do zdaj pokazal kot človek, ki zna udariti po mizi, a nepredvidljivih, nepremišljenih, kaj šele agresivnih potez, si do zdaj ni dovolil. Mislim, da lahko mirno spimo, dokler Putin ne izgubi razuma," je prepričan Rupnik.

"Putin v Ukrajini ne more podpirati separatizma" "Brez Rusov v Ukrajini referendum o samostojnosti Ukrajine ne bi nikoli uspel. Uspel pa je zato, ker so bili tudi Rusi v Ukrajini prepričani, da bodo v lastni državi Ukrajini – Ukrajinci namreč slavijo kot bolje organizirani, bolj pridni – živeli bolje. Zdaj so se stvari zaostrile, ker v bistvu živijo slabše kot v Rusiji," je dodal Rupnik. Povedal je še, da ima tudi ruski predsednik Vladimir Putin sam ogromno skrbi s separatizmom. "Putin v sosednji Ukrajini nikakor ne more podpirati separatizma, ker bi se mu to maščevalo doma."

Ukrajina se mora najprej notranje stabilizirati Situacija se sicer po njegovih besedah ne bo umirila, dokler se Ukrajina notranje ne stabilizira, dokler ne izvemo, kdo bo novi predsednik. Huje pa je to, da so danes ukrajinski državljani ruske narodnosti razočarani.

Prvi strel bi pomenil konec vsega Po njegovem mnenju ne bo prišlo do obstreljevanja, saj se morajo vsi zavedati, da prvi strel pomeni konec vsega, kar je bilo po berlinskem zidu, po hladni vojni doseženega. Dodal je, da lahko sicer tako ruski in ukrajinski skrajneži sprovocirajo mnogo stvari. Treba je zaupati glavnim akterjem – Bruslju, ZDA in Putinu –, morda ima kakšne kalkulacije Janukovič (odstavljeni ukrajinski predsednik op. p.), ki je sicer daleč od tega, da bi bil prijatelj s Putinom. Situacija se čez noč ne bo končala, hkrati pa tudi ne bo pobegnila iz nadzora.

Rusija se boji maščevanja Dogajanje okoli Krima je nevarno, kadar se gredo rožljanje in zasedanje letališč. Vendar je treba vse po njegovih besedah postaviti v širši kontekst. "Rusija ima tam dolgoročno v najemu sevastopolsko pomorsko bazo in te ne sme zapraviti. Če bi Rusija začela poglabljati razkol med vzhodno prorusko in zahodno nacionalistično Ukrajino, bi se ji to moralo maščevati, saj bi prihodnja ukrajinska oblast najprej poskusila odpovedati najemno pogodbo za pomorsko bazo v Sevastopolu.

Zahod žanje, kar je sejal Rupnik še meni, da zahod, predvsem pa Nemčija, zdaj žanje to, kar je sejal. "Prve dni protestov je takratni nemški zunanji minister Guido Westerwelle korakal z ukrajinskimi protestniki po ulicah Kijeva. To je bilo vmešavanje v notranje zadeve." Prav tako pa ukrajinska opozicija ni enobarvna, enovita, opozarja Rupnik.

Spomnil je še na besede visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton, ta se je strinjala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, da je treba iskati kompromis in zadeve reševati po diplomatski poti.