Kriza privatizira Slovenijo

Odločitev Slovenije, da država ohrani delež v različnih podjetjih, od zavarovalnic do proizvajalca toaletnega papirja, in jih financira s posojili bank v državni lasti, je zdaj v središču gospodarske krize, zaradi katere se analitiki sprašujejo, ali bo država potrebovala mednarodno pomoč, dodaja časnik WSJ v članku z naslovom Kriza spodbudila privatizacijo v Sloveniji, objavljenem na spletni strani.

Tri največje banke, vse nadzira vlada, so pod bremenom, ki skupaj znaša 9,2 milijarde dolarjev slabih posojil, kar je enako kot približno 20 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda. Zaradi strahu pred insolventnostjo so slovenski politiki neradi odobrili privatizacijo 15 podjetij, saj poskušajo tako zbrati denar in ohraniti banke nad vodo.

Med 500 in 750 milijoni za 15 podjetij WSJ ugotavlja, da je teh 15 podjetij le majhen delež trenutnega premoženja države v več kot 80 drugih podjetjih. V ducatu teh podjetij ima država celo večinski delež. Med temi podjetji, ki niso naprodaj, so Luka Koper, Peko, Petrol in Krka. "Še vedno obstaja odpor do prodaje družinskega premoženja. Preizkušajo teren," pravi Timothy Ash, ekonomist banke Standard v Londonu, ki spremlja dogajanje v naši regiji.

Slovenska vlada ni sporočila, koliko denarja namerava zbrati s prodajo, ki jo je odobril parlament. Analitik Citigroupa Jaromir Sindel je ocenil, da bi lahko za 15 podjetij dobila med 500 in 750 milijoni evrov. WSJ ob tem opozarja, da prodaja ne utegne biti lahka, saj se večina Evrope še ni izkopala iz recesije. Ob tem navaja, da želi vlada skoraj 75-odstotni delež v Adrii Airways prodati že od lanskega leta.

Strah pred tujim lastništvom Ekonomisti in bančniki pravijo, da težave izhajajo iz želje Slovenije, majhne države z velikimi, bogatejšimi sosedami, da bi preprečili tuje lastništvo domačih podjetij. Poleg tega so državne banke podpirale menedžerske odkupe drugih podjetij, da bi ostala v domačih rokah. "To je bila gonilna sila v ozadju porasta slabih posojil," ugotavlja WSJ.

Borut Jamnik, predsednik Modre Zavarovalnice, ocenjuje, da je 80 odstotkov slovenskega gospodarstva v rokah države. Delež se je po tem, ko so banke slaba posojila spremenila v lastniški delež v nekaterih podjetjih, še povečal. Jamnik je za WSJ povedal, da bi se morala država izogniti ustvarjanju vtisa, da gasi požar. "Za vse bi bilo slabo, če bi na Slovenijo začeli gledati kot na nekakšno trgovino s popusti," je dejal.

Če ne bo kupcev, smo v težavah "Če se tuji investitorji ne bodo pojavili na prodaji državnih deležev v slovenskih podjetjih, bi bila država v velikih težavah," piše WSJ. Slovenija je najela Deloitte Touche Tohmatsu Ltd., da naredi revizijo bank. Ko bo to končano, bo začela država slaba posojila prenašati na t. i. slabo banko, zatem pa naj bi po pričakovanjih začela zbirati ponudbe za NKBM.

"Nevarno je, da bo nekaj ponudnikov, prodaja pa bo propadla. To bi zvišalo dvome o procesu privatizacije in apetite po slovenskem premoženju," je za WSJ opozoril Ash.