Aleš Žužek

Ponedeljek,
3. 3. 2014,
11.30

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ukrajina Rusija vojna

Ponedeljek, 3. 3. 2014, 11.30

8 let

Koga bo ukrajinsko-ruska vojna potisnila v brezno?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Krimska kriza in rusko rožljanje z orožjem sta staro celino pahnila v negotovost. Kriza na vzhodu Evrope, še zlasti če se bo vnela vojna, bo imela tudi neslutene gospodarske posledice.

Najslabši so seveda obeti za Ukrajino, že zdaj tretjo najrevnejšo evropsko državo. 45-milijonska država, razcepljena na proevropsko zahodno Ukrajino in bolj prorusko usmerjeno vzhodno Ukrajino, kjer je volilna baza odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča, je gospodarsko na kolenih.

Ukrajina pred bankrotom Vrednost grivne, ukrajinske valute, strmo pada. Država po besedah začasnega ukrajinskega finančnega ministra Jurija Kolobova potrebuje več kot 25 milijard evrov mednarodne pomoči do konca prihodnjega leta. Izbruh vojne bi to vsoto seveda krepko povečal.

Težava Ukrajine je tudi, da je glede nafte in zemeljskega plina močno odvisna od Rusije. Strateško odvisna od vzhodne sosede je tudi ukrajinska energetika, saj Ukrajina skoraj polovico jedrske energije pridobi iz jedrskih elektrarn, jedrsko gorivo pa dobi iz Rusije.

Ukrajina namreč potrebuje veliko energije za potratno težko industrijo (železarne, jeklarne …), prav tako z izvozom električne energije služi prepotrebne devize. Poleg tega rudniki in težka industrija (zlasti metalurgija) ležijo na ozemlju, kjer so močne proruske težnje.

Tudi Rusija bi morala plačati ceno vojne Toda tudi ruski medved jih ne bi gospodarsko odnesel brez prask. Že zdaj, kot piše spletna stran MoneyCNN, je v zadnjem tednu ruski rubelj izgubil 1,4 odstotka svoje vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Za ameriški dolar je zdaj treba odšteti 36,10 rublja, kar je njegova najnižja vrednost po letu 2009. Če bo med dvema največjim slovanskima državama izbruhnila odkrita vojna, pa bo rubelj padel še globlje.

Rožljanje z orožjem in vojaško zaostrovanje odganjata tuje vlagatelje. To je še zlasti skrb vzbujajoče za Rusijo, zato ker je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ruski BDP lani zrasel le za 1,5 odstotka, kar je skromna številka v primerjavi z več kot štirimi odstotki leta 2010 in 2011 ali 3,4 odstotka leta 2012.

Ukrajina – bančna luknja ruskih bank MDS sicer za letos napoveduje rahlo povečanje rasti, toda izbruh vojne lahko krivuljo potisne navzdol. Poleg tega je zadnja leta ruski trgovinski presežek zaradi slabšega izvoza vse manjši. Ukrajina kot izvozna dežela ni strateško pomembna za Rusijo, saj nanjo odpade le pet odstotkov ruskega izvoza, veliko bolj pomembna pa je kot tranzitna država, čez katero teče ruski zemeljski plin do kupcev v Srednji in Zahodni Evropi. Ker Severni in Južni tok – ki bosta tekla mimo Ukrajine – še nista zgrajena, ima Ukrajina še vedno adut v svojih rokah.

Ukrajinska kriza je tudi slaba novica za ruske banke, saj so te Ukrajini dale za okoli 30 milijard evrov posojil in imajo zaradi padanja vrednosti grivne velike izgube.

Strah pred rusko retoriko o zaščiti Rusov zunaj Rusije Negotovost je velika tudi zahodno od Ukrajine, v EU. Na eni strani se je okrepila politična negotovost, saj so zadnje ruske vojaške akcije v številnih vzhodno- in srednjeevropskih državah (Baltske države in države Višegrajske skupine), ki jih je še nekaj desetletij nazaj teptal ruski oziroma sovjetski vojaški škorenj, obudile strah pred obuditvijo ruskega imperializma.

Še zlasti je velika negotovost v Estoniji in Latviji, dveh državah, ki mejita na Rusijo in imata tudi številčno rusko manjšino, ki ni ravno zadovoljna s svojim položajem. Retorika Vladimirja Putina o zaščiti Rusov zunaj meja Rusije zato med Estonci in Latvijci vzbuja precej strahu.

Druga grožnja EU so seveda gospodarske posledice morebitne ukrajinsko-ruske vojne. EU, ki se počasi in mukoma vzpenja iz krize, si seveda ne želi, da bi jo ukrajinska kriza in ukrajinsko-ruska vojna spet pahnili vanjo. Evropa odvisna od ruskega zemeljskega plina Šibkost Evrope, ki preprečuje, da bi resneje pritisnila na Putina, je njena velika odvisnost od ruskega zemeljskega plina – Rusija dobavlja okoli četrtino zemeljskega plina, ki ga potrebuje EU. Od tega 80 odstotkov tega plina potuje ravno prek Ukrajine.

Ukrajinsko-ruska vojna je grožnja tudi evropskemu izvozu – tako okoli osem odstotkov ruskega uvoza odpade na Nemčijo (pred njo je le Kitajska), veliki izvozniki na ruski trg so tudi Italijani in Francozi. Tudi za slovenske proizvajalce, na primer Krko, je ruski trg zelo pomemben. Nemci oziroma Angela Merkel so zato zelo aktivni pri reševanju ukrajinsko-ruske krize, saj si evropsko gospodarstvo in izvozniki v Rusijo ne želijo zaostrovanja krize.

Krimska kriza in ruske grožnje so ohladile tudi ameriško-ruske odnose. ZDA, ki Putinu grozijo z izključitvijo Rusije iz skupine G-8, sicer niso gospodarsko odvisne od Rusije tako kot evropske države, potrebujejo pa Putina kot partnerja pri reševanju sirske in iranske krize.

Kaj bo storila Turčija? Velika neznanka je tudi, kako bi morebitna ukrajinsko-ruska vojna spremenila vlogo in položaj Turčije. Turki se imajo namreč za nekakšne zaščitnike muslimanov in prav na Krimu živijo Krimski Tatari, turško govoreča muslimanska skupnost, ki ni navdušena nad zamislijo krimskih Rusov o priključitvi Krima k Rusiji. Ukrajinsko-ruska vojna bi lahko spet obudila tudi protiruske težnje kavkaških narodov.