Ko gorijo ameriška mesta

Temnopolti Američani, če odštejemo poznejše priseljence, so v veliki večini potomci sužnjev, ki so jih evropski kolonialisti pripeljali iz Afrike, da bi delali na plantažah na jugu zdajšnjih ZDA. Prvi sužnji so na severnoameriška tla stopili leta 1619, ko je nizozemska ladja v britansko kolonijo Jamestown v Virginii pripeljala 20 Afričanov.

Upori afriških sužnjev V 17. in 18. stoletju so temnopolti sužnji večinoma delali na plantažah tobaka, riža in indiga. Po britanski industrijski revoluciji in vzponu britanske bombažne industrije pa so vse pomembnejše postale plantaže bombaža.

Predhodniki rasnih nemirov so bili upori sužnjev. Prvi naj bi bil v zdajšnjih ZDA leta 1712. Najhujši upor sužnjev je bil avgusta 1831, ko so uporniški sužnji ubili več deset ljudi in požgali veliko plantaž.

Nemirni jug po državljanski vojni Suženjstvo je bilo odpravljeno po zmagi severnih zveznih držav nad južnimi v ameriški državljanski vojni (1861–1865). Kljub temu je bil jug ZDA še dolgo precej nemiren, saj so bili spopadi med belopoltimi in temnopoltimi pogosti. Zadnji so bili podporniki republikanske stranke, prvi pa demokratske.

Z demokratsko stranko (torej stranko, ki ji zdaj pripada prvi temnopolti ameriški predsednik Barack Obama) je bila na jugu ZDA tesno povezana tajna rasistična organizacija kukluksklan. Ameriški demokrati so pozneje ustanovili tudi paravojaške formacije, kot sta bila Bela liga in Rdeče srajce.

Belopolti demokrati proti temnopoltim republikancem Temnopolti so imeli na drugi strani podporo zveznih oblasti, republikanske stranke in ameriške vojske. Eden od prvih večjih spopadov oziroma napadov belopoltih se je zgodil leta 1866 v Memphisu. Po strelskem obračunu med belopoltimi policisti in temnopoltimi ameriškimi vojaki so belopolti policisti in civilisti napadli sosesko, v kateri so živeli temnopolti.

Podobni rasni nemiri, ki so bili velikokrat povezani z volitvami, so se dogajali tudi v poznejših letih, dokler demokrati niso spet popolnoma prevzeli oblasti v južnih zveznih državah in uvedli rasne segregacije, ki se je končala šele po drugi svetovni vojni.

Rasni nemiri v Kaliforniji Poleg rasnih nemirov med belci in črnci so v 19. stoletju v ZDA včasih izbruhnili tudi rasni nemiri med belci in Kitajci, predvsem v Kaliforniji, kjer je živela številčna kitajska skupnost. Leta 1871 je tako množica belcev napadla kitajsko četrt oziroma Chinatown v Los Angelesu.

V 20. stoletju so v Kaliforniji bili pogosti izgredi med belopoltimi Američani in mehiškimi priseljenci. Leta 1943 so tako v mestu angelov merili moči belopolti mornarji z vojaških ladij in mehiški priseljenci.

Spopadi med evropskimi priseljenci V ZDA so bili pogosti tudi spopadi med različnimi skupinami evropskih naseljencev. Z začetkom množičnega preseljevanja irskih katolikov v ZDA so bili ti v 19. stoletju tarča napadov protestantskih domačinov.

Tarča pa niso bili vedno samo Irci: v Detroitu so se leta 1885 spopadli tamkajšnji nemški prebivalci ter pozneje priseljeni Poljaki in Kašubi.

Rasni nemiri v mestih na severu Čeprav je večina temnopoltih Američanov v 19. stoletju živela na jugu, se so rasni nemiri pojavljali tudi v mestih na severu. Leta 1828 so v mestu Cincinnati izbruhnili spopadi med irskimi priseljenci in pobeglimi sužnji. Irci so črncem očitali, da jim odžirajo delovna mesta.

Leta 1863 so belci v Detroitu napadli črnsko sosesko, ker se je razširila lažna novica, da so temnopolti umorili dve belopolti dekleti. Rasni nemiri so postajali pogostejši, ko so se milijoni temnopoltih v času v t. i. velike selitve po letu 1910 preselili z juga v industrijska mesta na severu. Velika večina temnopoltih je bila revnih, kar je še podžigalo trenja. Policija in rasni nemiri Znano prizorišče rasnih nemirov je bil tudi newyorški Harlem. Avgusta 1943 so izbruhnili podobni nemiri, kot so letošnji v Fergusonu: belopolti policist je ustrelil in ranil temnopoltega ameriškega vojaka Roberta Bandyja. Zaradi lažne novice, da je Bandy, ta naj bi začel spor s tem, da je napadel policista, umrl, so nastali izgredi.

Izgredi, ki izbruhnejo po tem, ko belopolti policist ubije temnopoltega, so se ponovili še večkrat. Julija 1964 so tako v New Yorku znova izbruhnili izgredi, ker je policija ubila 16-letnega temnopoltega mladeniča (podobni primeri so bili v Miamiju leta 1981, Cincinnatiju leta 2001, Benton Hurstu leta 2003 in avgusta letos v Fergusonu). Verižni nemiri Nemiri v newyorškem Harlemu poleti 1964 pa so spodbudili nemire tudi v nekaterih drugih ameriških mestih. To je bila novost, ki je bila posledica vzpona televizije. Posamičen izgred, o katerem so poročali mediji, je potem zanetil upore tudi v drugih mestih.

Takšen je bil primer Rodneyja Kinga, ki so ga losangeleški belopolti policisti leta 1991 pretepali zaradi prometnega prekrška. Posnetek pretepanja temnopoltega prekrškarja, ki ga je posnel stanovalec v bližini dogodka, so objavili mediji.

Rasno nemirna 60. leta Ko so bili spomladi 1992 policisti oproščeni, so v Los Angelesu izbruhnili nemiri, ki so terjali 53 življenj, prekinila pa jih je šele ameriška vojska. Nemiri v Los Angelesu so spodbudili manjše izgrede temnopoltih in Latinskoameričanov tudi v drugih ameriških mestih.

Nemiri leta 1992 so obudili spomin na vrhunec rasnih nemirov v ZDA, ki so se zgodili v 60. letih prejšnjega stoletja, v času boja temnopoltih Američanov za človekove pravice. Leta 1965 je tako izbruhnila vstaja v losangeleški revni črnski soseski Watts. V nekajdnevnih spopadih in izgredih je umrlo 34 ljudi, več kot tisoč je bilo poškodovanih, nekaj tisoč aretiranih.

Dolgo vroče poletje leta 1967 in umor Martina Luthra Kinga Sledili so rasni nemiri tudi v drugih mestih. Še huje je bilo leta 1967, v času t. i. dolgega vročega poletja (Long Hot Summer), ko je izbruhnilo kar 159 rasnih izgredov po vseh ZDA (New York, Boston, Atlanta, Cincinnati, Buffalo, Chicago, Tampa, Minneapolis, Milwaukee, Detroit …).

Nov niz izgredov revnega temnopoltega prebivalstva se je pojavil po atentatu na borca za pravice temnopoltih Martina Luthra Kinga aprila 1968.

Vzpon dela temnopoltega prebivalstva v srednji sloj Tako hudih in obsežnih nemirov, kot so bili v šestdesetih letih (desetletju vzpona mirovniškega gibanja, rock glasbe, mladinske subkulture in protestov proti vojni v Vietnamu), ko so se ZDA razklale na zagovornike in nasprotnike rasne segregacije, pozneje ni bilo več.

Delno gre zasluga temu, da se je številnim temnopoltim Američanom uspelo družbeno dvigniti v srednji sloj, precej jih je tudi obogatelo. Vse pomembnejši in opaznejši so postali predvsem v športu in glasbi.

Povprečni črnec precej revnejši od povprečnega belca Slika pa ni popolnoma bleščeča, saj so številni temnopolti Američani, ki se jim je uspelo prebiti v srednji sloj, zaradi različnih gospodarskih kriz spet zdrsnili navzdol po družbeni lestvici.

Po raziskavi ustanove Pew Research Center je imelo ameriško belopolto gospodinjstvo leta 2011 v povprečju okoli 91 tisoč evrov premoženja, temnopolto pa le slabih štiri tisoč evrov.