Kitajci bežijo iz Srbije

Srbija je bila dolgo časa kitajski raj in vir urbanih legend o Kitajcih. Ena izmed njih je, da je Slobodan Milošević leta 1997 50 tisoč Kitajcem podaril srbske potne liste, da bi lahko na volitvah glasovali zanj. Ali pa da so se v Beograd preselili vsi prebivalci vasi Jincun, ki so se nato nastanili v Beogradu v t. i. Bloku 70, ki je postal prava kitajska četrt.

Ali pa zdaj že res legenda o tem, da za vsakega umrlega Kitajca v Srbijo (ali katerokoli drugo državo) pride pet novih. V Srbiji je bila priljubljena tudi legenda, da so Kitajci Srbkinjam ponujali bajne vsote denarja za lažne poroke. Menda naj bi bila cena take poroke tudi do deset tisoč evrov. A po podatkih, ki jih navajajo Večernje novosti, so v Srbiji le trije kitajsko-srbski zakonski pari, prav tako večina Kitajcev sploh ne želi potnega lista države, v kateri bivajo.

Kitajci v Srbijo množično konec devetdesetih Kakorkoli – natančnega števila Kitajcev v Srbiji nikoli ni bilo mogoče določiti. Kitajci so se v Srbijo začeli priseljevati konec devetdesetih let, ko je bil uveden liberalni vizumski režim. Sprva so imeli majhne trgovine in restavracije, pozneje so osvojili najbolj elitne dele mest, recimo v Beogradu so na Terazijah odprli veliko kitajsko trgovino.

Uradno jih je bilo po popisu iz leta 2011 le 1373, od katerih jih je imelo le 223 delovne vize. Tedaj so ocenili, da jih od štiri tisoč do pet tisoč dela na črno.

Številke pa so kljub vsemu precej višje. Po podatkih srbskega ministrstva za notranje zadeve je v Srbiji leta 2013 živelo okoli 15 tisoč Kitajcev. 9320 jih je imelo v Srbiji prijavljeno stalno bivališče, 5858 pa začasno bivališče. Samo v Beogradu je bilo vsaj 300 trgovin, katerih lastniki so Kitajci. Tako kot v vseh državah so tudi v Srbiji Kitajci ostali znotraj svoje skupnosti in v družbi razen po prepoznavnosti cenenega blaga ostali nevidni. Nazadnje se je kitajska skupnost izpostavila ob lanskih katastrofalnih poplavah, ko so zbrali 250 ton pomoči v oblekah in hrani, poleg tega pa še okoli 50 tisoč evrov denarne pomoči poplavljencem.

Za Srbe predrago celo kitajsko blago Toda za Kitajce v Srbiji so nastopili črni časi. Najprej je Srbija spremenila vizumski režim, tako da državljani Kitajske ne morejo več s tako lahkoto pripotovati v državo. Poleg tega pa sta tiste, ki so imeli trgovine, udarila še kriza in močan juan. Na beograjski gospodarski zbornici ocenjujejo, da se je v zadnjem letu število kitajskih podjetij v Srbiji zmanjšalo za polovico.

"Položaj je res težek. Prodaja je padla za skoraj 40 odstotkov, kupcev skoraj ni," je za Blic dejal Ming Gong, eden od trgovcev Bloka 70.

Poleg padca kupne moči prebivalcev je Kitajcev v Srbiji, pa tudi v Evropi, prizadel močan juan. "Prej si lahko za en evro dobil 11 juanov, zdaj pa le še 6,5. Zato je zdaj dražje kupovati kitajske izdelke in je dobiček ob prodaji v Evropi nižji," je za srbske Naše novine dejal Šen Hong, lastnik podjetja Shenex Industry and Trading Group, ki uvaža kitajske izdelke v Srbijo in Evropo. Po njegovih podatkih je v zadnjem letu Srbijo zapustilo 35 odstotkov Kitajcev.

Najvišje carine v Evropi Poleg padca kupne moči in močnega juana je kitajske trgovce v Srbiji doletela še višja carina. "Prej je bila carina za kontejner kitajskih izdelkov, recimo otroških oblek, deset tisoč evrov, zdaj pa je tudi do 70 tisoč evrov," je razložil kitajski trgovec Šen in dodal, da ima Srbija nenadoma najvišjo carino za kitajske izdelke v Evropi. Za kontejner z enako vsebino naj bi na Madžarskem plačali šest tisoč evrov carine, v Belgiji pa le tri tisoč evrov. "Le v Italiji je bila vedno visoka carina za kitajsko obleko, tam bi plačali okoli 15 tisoč evrov," je razložil.

Dokler je bila v Srbiji nizka carina, so Kitajci iz vseh držav regije blago uvažali prek Srbije, s čimer so seveda polnili tudi srbski proračun. Mesečno naj bi uvozili tudi do 3500 kontejnerjev. Štiri petine tega uvoza je nato odšlo v države nekdanje Jugoslavije, na Madžarsko in v Bolgarijo.

Kitajske izdelke v kitajskih trgovinah zdaj počasi zamenjujejo turške obleke. Srbija ima s Turčijo podpisan sporazum o prosti trgovini, tako da so turški proizvodi pod zdajšnjimi pogoji konkurenčni cenenim kitajskim.

Kitajci pa so se iz Srbije preselili nazaj v domovino, v nekatere evropske države, recimo v Nemčijo, kjer živi milijon in pol Kitajcev, ali pa v Južno Ameriko – v Čile, Urugvaj, Brazilijo, kjer je gospodarstvo v vzponu.