Kijev in Seul svarita pred napotitvijo severnokorejskih vojakov v Ukrajino

18.48 Putin izjave Zelenskega o jedrskem orožju označil za nevarno provokacijo

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izjave ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, da si bo Kijev prizadeval za jedrsko orožje, če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti Natu, označil za nevarno provokacijo. "Vsak korak v tej smeri bo naletel na ustrezen odziv," je dejal Putin v pogovoru z novinarji v Moskvi.

Putin se je s tem odzval na izjave ukrajinskega predsednika, ki je v četrtek ob robu vrha EU v Bruslju ponovil zahtevo po hitrem povabilu v članstvo Nata, sicer bo njegovi državi ostala na voljo le še jedrska oborožitev.

"Bodisi bo Ukrajina imela jedrsko orožje, ki nam bo dalo zaščito, bodisi mora biti del nekakšnega zavezništva. Razen Nata ne poznamo tako učinkovitega zavezništva," je na novinarski konferenci dejal Zelenski.

Pri tem je spomnil na pogovor, ki ga je imel z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o tem, da se je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze odrekla svojemu jedrskemu arzenalu, potem ko je prejela varnostna zagotovila Rusije in ZDA.

Ta varnostna jamstva, znana kot memorandum iz Budimpešte, so zahtevala, da podpisnice spoštujejo ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine in drugih nekdanjih sovjetskih republik. Zelenski je opozoril, da je Rusija kršila ta dokument in da Ukrajina računa na pridružitev Natu, da bi se izognila potrebi po jedrskem orožju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Putin je v današnjem pogovoru z novinarji iz držav, ki tvorijo skupino hitro rastočih gospodarstev (Brics), Kijevu tudi očital pomanjkanje pripravljenosti za pogajanja za končanje vojne. Zelenski vedno znova postavlja zahteve, a ne da nobenih predlogov, je dejal.

Ruski predsednik je ob tem še povedal, da se ne bo udeležil vrha skupine G20 v Braziliji novembra, ker da bi njegov prihod "motil normalno delo tega foruma". Če bi prišel tja, bi "pogovori potekali samo o tem", je dodal. Ob tem je vztrajal, da nalog za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) pri tem ne igra vloge.

15.50 Rusija Ukrajini izročila več sto trupel ukrajinskih vojakov

Iz Kijeva so danes sporočili, da so prejeli trupla 501 pripadnika ukrajinske vojske, ki so izgubili življenje v vojskovanju z ruskimi silami, večinoma na vzhodni fronti. Izmenjava zapornikov in trupel ubitih vojakov ostaja področje, na katerem Moskva in Kijev od začetka vojne v Ukrajini še vedno sodelujeta.

"Z repatriacijo je bilo v Ukrajino vrnjenih 501 truplo padlih ukrajinskih borcev," je v izjavi sporočil koordinacijski štab za ravnanje z vojnimi ujetniki in dejal, da bodo po identifikaciji trupla izročili svojcem, da bodo pokojniki deležni dostojnega pokopa.

Današnja vrnitev, pri kateri je sodeloval Mednarodni odbor Rdečega križa, je ena od najobsežnejših od začetka vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Večino posmrtnih ostankov so po navedbah štaba ruske sile poslale iz regije Doneck, kjer zlagoma napredujejo in se približujejo pomembnemu regionalnemu logističnemu vozlišču Pokrovsk.

13.10 Biden v Berlinu pozval k podpori Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je danes ob začetku obiska v Berlinu pozval članice Nata k nadaljnji podpori Ukrajini, dokler država ne doseže pravičnega in trajnega miru v vojni z Rusijo. Nemčiji se je tudi zahvalil za podporo Kijevu. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je Bidnu ob poslovilnem obisku podelil najvišje odlikovanje.

Zaveznice morajo ohraniti podporo Ukrajini, dokler ta ne doseže "pravičnega in trajnega miru" proti ruskemu agresorju, je ob začetku obiska v Berlinu dejal Biden.

"Nato ostaja močan in bolj enoten kot kdaj koli prej," je dodal in ocenil, da zavezništvo ne more opustiti svojih prizadevanj, saj se bliža "zelo težka zima", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik se je tudi zahvalil Nemčiji za podporo Ukrajini. Nemčija je bila neverjetno predana Kijevu, je dejal Biden na slovesnosti, ki so jo pripravili njemu v čast na berlinskem gradu Bellevue.

"Nemško vodstvo je imelo dovolj modrosti, da je prepoznalo prelomnico v zgodovini," je dejal Biden. Ruska vojna proti Ukrajini je napad na demokracijo, pa tudi na načela, ki so 75 let ohranjala mir in varnost v Evropi, je še dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Nemški predsednik Steinmeier je Bidnu ob tej priložnosti podelil najvišje nemško državno odlikovanje, veliki križ za zasluge. Od 14 ameriških predsednikov, ki so vladali v obdobju od ustanovitve Zvezne republike Nemčije, je ta čast doletela le Georgea Busha starejšega.

Steinmeier je Bidna opisal kot "svetilnik demokracije" v času grožnje političnega ekstremizma. Bidnu je tudi pripisal zasluge za povrnitev moči in enotnosti zveze Nato spričo ruske invazije na Ukrajino, za katero je Steinmeier dejal, da je Evropo prisilila, da se sooči z "najnevarnejšim trenutkom po hladni vojni".

Biden se je v okviru enodnevnega obiska srečal še z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, na pogovorih pa sta se jima pridružila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Govorili so o vojni v Ukrajini in razmerah na Bližnjem vzhodu. 

Štirje voditelji so v skupni izjavi znova izrazili še odločenost, da bodo še naprej podpirali Ukrajino pri njenih prizadevanjih za zagotovitev pravičnega in trajnega miru. Obenem so obsodili Rusijo in njeno nadaljevanje agresije nad Ukrajino.

Podobno sporočilo sta po današnjem dvostranskem srečanju podala že Scholz in Biden, ki je Nemčijo obiskal tik pred novimi volitvami, ki bodo odločile o njegovem nasledniku.

Biden je prispel na obisk dobre tri mesece pred iztekom svojega mandata in malo pred novimi volitvami v ZDA, katerih izid je negotov. Njegov obisk je bil sicer načrtovan za prejšnji teden, a je Biden pot preložil zaradi orkana Milton.

12.30 Kijev in Seul svarita pred napotitvijo severnokorejskih vojakov v Ukrajino

Severna Koreja se je odločila, da bo v podporo Rusiji v vojni proti Ukrajini napotila štiri brigade z 12 tisoč vojaki, je danes ob sklicevanju na seulsko obveščevalno službo poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap.

Seulska obveščevalna služba trdi, da je med 8. in 13. oktobrom zaznala, da je Severna Koreja prek ruske transportne ladje v Vladivostok prepeljala prvi kontingent 1.500 vojakov. Kmalu naj bi jih poslala še več. Dodaja, da so vojaki nameščeni v različnih bazah in bodo po usposabljanju napoteni na fronto.

Tudi urad južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola je danes opozoril, da je vse večja podpora Pjongjanga Moskvi šla preko prenosa vojaške opreme do dejanske napotitve vojakov. Ob tem je opozoril, da to predstavlja pomembno varnostno grožnjo ne le za Južno Korejo, temveč tudi za mednarodno skupnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je medtem že v četrtek po srečanju z obrambni ministri članic zveze Nato opozoril, da glede na informacije ukrajinskih obveščevalnih služb Severna Koreja usposablja okoli deset tisoč vojakov za podporo Rusiji. Na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je še dodal, da je na zasedenem ukrajinskem ozemlju že nekaj vojakov iz Severne Koreje.

Rutte pa je poudaril, da zavezništvo nima nobenih dokazov, da so severnokorejski vojaki vpleteni v spopade. "Vemo pa, da Severna Koreja podpira Rusijo," je dodal.

Tudi vodja ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirilo Budanov je v četrtek v pogovoru za spletno stran The War Zone ocenil, da se okoli 11 tisoč severnokorejskih vojakov usposablja za pridružitev ruskim silam, ki se borijo proti Ukrajini, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Pripravljeni bodo 1. novembra," je nadaljeval in dodal, da bo prvi kontingent 2.600 severnokorejskih vojakov nameščen v ruski regiji Kursk, kamor je ukrajinska vojska vdrla v začetku avgusta.

11.15 Orban: Ukrajina z načrtom Zelenskega ne more zmagati

Ukrajina ne more zmagati, kvečjemu lahko le izgubi z načrtom ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, je danes izjavil madžarski premier Viktor Orban. Po predstavitvi načrta, ki med drugim predvideva vključitev Ukrajine v Nato, je že v četrtek Nemčijo in Francijo pozval, naj v imenu Evropske unije čim prej začneta pogajanja z Rusijo.

Orban je za javni madžarski radio Kossuth pojasnil, da je EU glede vojne v Ukrajini razdeljena na dve skupini. "Tukaj smo mi in drugi," je nadaljeval in opozoril, da se unija obnaša kot vojskujoča se stran. Prepričan je, da je to napačna strategija. Foto: Guliverimage

"In zdaj ostalih 26 držav EU začudeno posluša, da ima predsednik Zelenski načrt za zmago. Zakaj, kaj je imel do zdaj? To, kar so doslej imeli za načrt, se je izkazalo za načrt za poraz, zdaj pa ga poskušajo nadomestiti z načrtom zmage," je povedal in dodal, da Madžarska pri tem ne bo sodelovala.

Zelenski je v sredo v parlamentu v Kijevu predstavil dolgo pričakovani načrt za zmago Ukrajine v vojni proti Rusiji. Kot eno ključnih prioritet načrta je izpostavil članstvo v Natu in ob tem ponovil, da Moskva spodkopava varnost Evrope. Prav tako je Zahod pozval k dodatni pomoči Ukrajini in k odpravi omejitev pri uporabi zahodnega orožja za napade na rusko ozemlje. Načrt je nato v četrtek predstavil še evropskim voditeljem na zasedanju v Bruslju.

Orban je ob začetku tega zasedanja EU pozval, naj opusti sedanji pristop do vojne v Ukrajini in sprejme strategijo, osredotočeno na mir.

Ukrajinski načrt za zmago je označil za "več kot strašljivega". Nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona pa je pozval, naj "čim prej začneta pogajanja z Rusi v imenu celotne Evropske unije, da bi našli izhod iz te situacije".

Rusija je sicer načrt že zavrnila in nadaljevala napade na več ukrajinskih regij. Po navedbah ukrajinskih sil je namreč zračna obramba ponoči sestrelila 80 ruskih dronov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

7.05 Biden na obisku v Nemčiji o Ukrajini in Bližnjem vzhodu

ZDA so v četrtek uvedle niz novih sankcij. Med podjetji, ki jih je Washington umestil na seznam sankcioniranih, sta tudi dve kitajski, ki po navedbah State Departmenta proizvajata in izvažata bojne brezpilotnike, ki jih Rusija koristi med vojno v Ukrajini. Washington je nove sankcije uvedel tudi proti jemenskim hutijevcem.

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes tik pred iztekom mandata na obisku v Nemčiji, kjer bo poleg dvostranskih odnosov osrednja tema Ukrajina. S sogovorniki, med katerimi bosta poleg nemškega kanclerja Olafa Scholza še francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, naj bi govoril tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu.

6.30 ZDA v zvezi z vojno v Ukrajini uvedle sankcije proti kitajskima podjetjema

Sankcije proti dvema kitajskima in enim ruskim podjetjem ter ruskim posameznikom so povezane s proizvodnjo bojnega brezpilotnega letala tipa garpija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Te drone razvijajo in izdelujejo na Kitajskem v sodelovanju z ruskimi partnerji, koristijo pa jih ruske sile v Ukrajini, trdijo v Washingtonu.

Kot je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller, gre za prvi primer, kjer so odkrili, da kitajsko podjetje izdeluje orožje, ki ga nato na bojišču uporablja Rusija.

ZDA so ob tem sporočile, da so uvedle še sankcije proti petim podjetjem in petim posameznikom zaradi povezav z mrežo finančnega agenta jemenskih hutijevcev Saida al Džamala, ki ima sedež v Iranu.

"Prihodki iz al Džamalove mreže ustvarjajo sredstva, ki omogočajo regionalne napade hutijevcev, vključno z oviranjem mednarodnega ladijskega prometa," je sporočil State Department. ZDA so ta teden izvedle tudi več napadov na položaje tega jemenskega uporniškega gibanja.

Novice Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago