Kdo je desničarski zvezdnik, ki prihaja v Slovenijo

Kanadski profesor klinične psihologije Jordan B. Peterson je po poročanju The Guardiana javnost nase prvič opozoril, ko je septembra 2016 na spletnem portalu YouTube objavil serijo v treh delih z naslovom Profesor proti politični korektnosti.

K temu so ga spodbudili ukrepi univerze v Torontu, da morajo univerzitetni profesorji po spremembi kanadske zakonodaje o človekovih pravicah študente, ki se ne identificirajo s svojim biološkim spolom, namesto z "on" (ang. he) in "ona" (ang. "she") naslavljati s spolno nevtralnimi zaimki.

Profesor, ki ni hotel uporabljati spolno nevtralnih zaimkov

Z uporabo zaimkov, kot so "ze", "ey", "hir", "xe", "hen", "ve", "ne", "per", "thon" in "Mx.", se Peterson ni strinjal. V videoposnetkih, ki jih je objavil na YouTubu, je zatrdil, da ga v uporabo spolno nevtralnih zaimkov hočejo prisiliti marksizem, organizacije za zaščito človekovih pravic, kadrovski oddelki in podzemni aparat radikalne levice.

Samo nekaj dni pozneje je skupina študentov, ki zavrača njegova stališča, prekinila eno od njegovih predavanj. Po Petersonovem mnenju je po poročanju The Guardiana to le še utrdilo prepričanje, da je neizprosni pripovedovalec resnice: "Očitno sem ob pravem času zadel v srčiko problema." Kot je pojasnil, se sam nikoli ne bo umaknil na lingvistični teritorij postmodernističnih neomarksistov.

Hkrati je poudaril, da bi v naslavljanju oseb, ki se ne identificirajo s svojim biološkim spolom, raje uporabljal moški ali ženski zaimek, ki je ljubši osebi, ki jo naslavlja. Ker ni želel uporabljati zaimkov, ki so jih z zakonom določile kanadske oblasti, je Peterson prejel dve pisni opozorili pred izgubo službe ter si nakopal jezo aktivistov in podpornikov skupnosti LGBT.

S svojim nasprotovanjem uporabi spolno nevtralnih zaimkov si je Jordan B. Peterson nakopal jezo aktivistov in podpornikov LGBT-skupnosti. Foto: Reuters

Odmevnemu intervjuju na britanski televiziji je sledila vodilna prodajna uspešnica

Zvezda v svetovnem merilu je Peterson postal januarja letos po odmevnem intervjuju z voditeljico Cathy Newman na britanski televizijski postaji Channel 4. Bolj kot je voditeljica netočno parafrazirala njegova prepričanja in bolj kot so jo izdajali neprijetni občutki, boljši vtis si je psiholog ustvarjal pri gledalcih. 

Pogovor, ki ima na YouTubu že več kot 12 milijonov ogledov, je ameriški konservativni politični komentator na televiziji Fox News Tucker Carlson označil za "enega od najboljših intervjujev vseh časov". 

Kot je poudaril Carlson, je Peterson v pogovoru za britansko televizijsko postajo sebe prikazal kot razsodnega človeka znanosti, ki se spopada s histerijo politične korektnosti. Petersonov nastop je bil očitno uspešen, saj je njegova nova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos po intervjuju postala vodilna prodajna uspešnica v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji.

Jordan B. Peterson o politični korektnosti in postmodernizmu. Videoposnetek je v angleškem jeziku. Video: YouTube

Po poročanju The Guardiana Peterson ni zgolj ena od vase zagledanih javnih osebnosti, ki s svojimi pogledi na družbo namerno provocira javnost, temveč človek in akademik, ki močno verjame v to, kar govori, oziroma vsaj razmeroma uspešno daje takšen vtis.

Kontroverzna stališča klasičnega britanskega liberalca

Psiholog, ki zase pravi, da je klasični britanski liberalec, zagovarja več kontroverznih konservativnih stališč. Obrobne družbene skupine, ki se spopadajo s stereotipi in predsodki, so se po njegovih besedah zaradi sprejemanja obtožb na svoj račun v resnici začele vesti kot marginalizirane skupine.

Politična korektnost po njegovih besedah ogroža svobodo izražanja, tradicionalna ideološka prepričanja pa po njegovih navedbah spodkopavajo odgovornost posameznika.

Ena od tem, ki jih v svojih nastopih prav tako naslavlja Peterson, pa je to, kar sam označuje za postmodernistični neomarksizem ali kulturni marksizem. Prepričan je namreč, da se je marksistom, potem ko jim je na ekonomskem področju spodletelo, uspelo infiltrirati v izobraževalni sistem in da spodkopavajo zahodne vrednote z "zlobnimi, nesprejemljivimi in nečloveškimi idejami", kar nas po njegovih besedah vodi v totalitarizem.

Islamofobija je "beseda, ki so jo ustvarili fašisti in jo uporabljajo strahopetci, da manipulirajo s kreteni", je prepričan Jordan B. Peterson. Foto: Reuters

"Ideja, da je bila ženska v zgodovini zatirana, je šokantna teorija"

Koncepti, ki pomenijo temelj za študentska aktivistična gibanja za družbeno enakopravnost, na primer obstoj patriarhije, to je prevladujoči položaj moških nad ženskami, in druge oblike strukturnega zatiranja so po njegovih prepričanjih varljive iluzije. 

"Ideja, da je bila ženska v zgodovini zatirana, je šokantna teorija," pravi Peterson, ki je prepričan, da napačnost omenjenih teorij lahko dokaže na znanstven način.

Kontroverzne so tudi njegove izjave o islamofobiji in privilegijih bele rase. Kot pravi Peterson, je islamofobija "beseda, ki so jo ustvarili fašisti in jo uporabljajo strahopetci, da manipulirajo s kreteni". Rasna prevlada belopoltih je po njegovih besedah marksistična laž, medtem ko je prepričanje, da je spolna identiteta subjektivna, torej posameznikova osebna izkušnja, ki ni vezana na biološki spol, po besedah Petersona "tako slaba, kot če bi trdili, da je Zemlja ploščata".

Za nekatere pronicljiv intelektualec, za druge profesor, ki mlati prazno slamo

Kanadski profesor je s svojimi pogledi in mnenji v mednarodni akademski sferi naletel tako na odobravanje kot na številne kritike. Kritičarka ameriškega feminizma Camille Paglia ga je označila za najpomembnejšega in najvplivnejšega kanadskega misleca po kanadskem filozofu, sociologu in medijskem teoretiku Marshallu McLuhanu. Da je Peterson trenutno eden od najbolj vplivnih javnih intelektualcev v zahodnem svetu, je prepričan tudi ekonomist in kolumnist časnika New York Times Tyler Cowen.

Številni akademiki sicer niso prepričani, da je Peterson v resnici mislec vsebine. Nekdanja profesorica na univerzi v Torontu Ira Wells ga je na primer označila za "profesorja, ki zgolj mlati prazno slamo". Kot je poudarila, na Petersona bolj kot na kredibilnega intelektualca gleda kot na zvezdo YouTuba.

Še dlje je šla kolumnistka kanadske revije Macleans Tabatha Southey, ki je zapisala, da omenjeni psiholog "za pametnega človeka velja zgolj v očeh neumnežev". "V vseh pogledih je postal nekakšna stvar čaščenja. Mislim, da je tepec, vendar pa to ne pomeni, da ni nevaren," je o Petersonu, ki 18. novembra prihaja v Slovenijo, zapisala omenjena kolumnistka.

Lisjak Gabrijelčič: Peterson bi lahko imel zdrav vpliv na slovenski konservativizem

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič poudarja, da bi lahko imel Peterson zdrav vpliv na slovenski konservativizem. Foto: Bojan Puhek Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič medtem poudarja, da je Peterson v zadnjem letu dni in pol postal zelo priljubljen tudi v Sloveniji, predvsem pri nekaterih krogih na politični desnici. "Ko smo predstavljali njegovo uspešnico 12 pravil za življenje, je bila dvorana polna ljudi, ki so ga spremljali že dlje časa. Večina ljudi, ki bo prišla na njegov nastop v Cankarjevem domu, že ve veliko o njem, tako da ne bo kakšnega posebnega presenečenja," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.

Čeprav Peterson sebe verjetno ne bi označil za konservativnega misleca, ga ni napačno promovirati tako, saj bi lahko imel Peterson zdrav vpliv na slovenski konservativizem, pravi Lisjak Gabrijelčič: "Nekatere politično pereče teme sicer izpostavlja na zelo oster način, vendar pa je hkrati zelo samorefleksiven človek. Njegova rigoroznost razmišljanja, samokritičnosti, grajenja na krepostni osebnosti ter zdravem, družbeno in politično odgovornem individualizmu je dragocena za naš prostor in konservativno javnost."

Pri temah, ki jih Peterson naslavlja, gre po besedah Lisjaka Gabrijelčiča predvsem za velikansko razliko med anglosaškim svetom na eni in kontinentalno Evropo na drugi strani: "Vprašanja o tako imenovanih bojevnikih za družbeno pravičnost, tega tipičnega novega aktivizma na kolidžih v ZDA, so specifično anglosaška, vezana na družbeno mikroklimo, ki obstaja na ameriških univerzah. To je popolnoma neznano na evropskih kontinentalnih univerzah, ki imajo tudi levičarske aktiviste, ampak čisto drugačne vrste."

Nekatere stvari, ki so polemične v Ameriki, niso nujno polemične v Evropi in obratno, poudarja politični analitik in dodaja, da se ob prihodu ameriških mislecev v Evropo vedno pojavi kulturni šok. "Pozicije nekaterih slovenskih piscev oziroma mislecev, če jih smemo tako imenovati, so veliko bolj vprašljive, veliko manj empirično podkovane in znanstveno relevantne kot najbolj problematične Petersonove teze," meni Lisjak Gabrijelčič.