Kdo bo zmagal v gospodarski vojni med Zahodom in Putinovo Rusijo?

ZDA in EU, pa tudi nekatere druge države so že povlekle nekatere poteze proti Rusiji. Unija je tako najprej prekinila pogajanja z Moskvo o liberalizaciji vizumskega režima, v drugem krogu sankcij je 21 osebam, ki so povezane z rusko zasedbo Krima, prepovedala potovanje na ozemlje EU in zaprla njihove račune. Zdaj se bo seznam teh oseb še razširil.

Evropa in ZDA družno proti Putinovi Rusiji Obenem je EU posvarila Rusijo, da bo v primeru njenega nadaljnjega destabiliziranja Ukrajine uvedla obsežne sankcije na gospodarskem področju – torej začela gospodarsko vojno.

Tudi ZDA so zaradi ruske aneksije črnomorskega polotoka povlekle podobne poteze. V zadnjem krogu sankcij so se na črni listi znašli nekateri bogati ruski poslovneži in drugi tesni sodelavci ruskega predsednika Vladimirja Putina, na seznamu se je znašla tudi ena od ruskih bank, banka Rossiya.

Demografska in gospodarska moč je veliko večja na strani EU in ZDA. 508-milijonska EU je imela leta 2012 po podatkih Svetovne banke 12 bilijonov evrov bruto domačega proizvoda (BDP), 317-milijonske ZDA pa 11,8 bilijona evrov. Na drugi strani je imela 143-milijonska Rusija, glede na ozemlje največja država na svetu, leta 2012 BDP le 1,5 bilijona evrov. Se bo ruski medved začel igrati s plinom? Torej ima Zahod, če prištejemo še države, kot sta na primer Japonska in Kanada, nekaj desetkrat večjo gospodarsko moč kot Putinova Rusija. Edini adut, ki ga ima v rokavu ruski medved, je oskrba Evrope z nafto in zemeljskim plinom. Rusija tako dobavlja okoli četrtino zemeljskega plina, ki ga potrebuje EU.

Bi v primeru gospodarske vojne Rusija zaprla plinske pipice in tako potisnila Evropo na kolena? Mnenja so različna. V ZDA rojeni britanski poslovnež Bill Browder, včasih s svojim skladom Hermitage Capital največji tuji vlagatelj v Rusiji, je prepričan, da si Rusija tega ne bo upala storiti, saj je tudi sama življenjsko odvisna od zahodnega denarja, ki ga prejema za dobavo plina.

Kot je dejal Browder za nemški Die Welt, je Rusija oziroma nekdanja Sovjetska zveza Zahodni Evropi dobavljala plin tudi v času hladne vojne med kapitalističnim in socialističnim svetom. Rusija tudi ne more hitro najti novih kupcev za svoj plin, na primer v Aziji, saj bi morala prej zgraditi potrebno infrastrukturo.

So Rusi bolj navajeni trpljenja kot Evropejci? Po podatkih ameriške energetske informacijske uprave (Energy Information Administration), ki jih navaja britanski BBC, evropske države kupijo 84 odstotkov ruske nafte in okoli 76 odstotkov njenega zemeljskega plina.

Spet drugi, na primer v nemškem tedniku Focus, so prepričani, da bi bili Rusi pripravljeni prevzeti nase tudi breme izgube evropskih kupcev, saj so bolj odporni proti trpljenju kot Evropejci in jih zato padec v revščino ne bi vrgel iz tira. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima Rusija na razpolago eno od največjih deviznih rezerv na svetu, in sicer v vrednosti okoli 500 milijard ameriških dolarjev.

Vsekakor velika odvisnost Evrope od ruske nafte in zemeljskega plina številnim povzroča sive lase. Evropski komisar za energetiko, nemški krščanski demokrat Günther Oettinger, tako poudarja, da se mora Evrope čim hitreje otresti energetske odvisnosti od Rusije. Tudi Nemčija mora pri svoji energetski politiki začeti razmišljati geostrateško.

"V dveh tednih bo Rusija na tleh" Evropska unija je sicer daleč največji trgovinski partner Rusije. Po podatkih Eurostata je bila leta 2012 menjava vredna 267,5 milijarde evrov. Daleč zadaj je na drugem mestu Kitajska – menjava med evroazijsko in daljnovzhodno velikanko je znašala 64,1 milijarde evrov.

Menjava med ZDA in Rusijo je bila dokaj skromnih 18,9 milijarde evrov. Bolj sta za Rusijo pomembni njeni sosedi Ukrajina in Belorusija – trgovinska menjava je predlani znašala 24,3 oziroma 24,1 milijarde evrov.

Številni, na primer prej omenjeni Browder, so prepričani, da lahko Rusijo zlomijo le s sankcijami proti 300 najbogatejšim ruskim oligarhom, z zasegom njihovega premoženja v tujini in prepovedjo potovanja v Evropo. "V dveh tednih bi bila Rusija na tleh," je optimističen britanski poslovnež, ki je tudi prepričan, da se lahko ogromne ruske devizne rezerve "stopijo hitro kot sneg na pomladanskem soncu".

Putinov imperij vrača udarec Ruski medved seveda grize nazaj. Nemški kmetje imajo tako zadnje dneve težave z izvozom semenskega krompirja v Rusijo in druge države, ki so povezane z Rusijo v carinski uniji, na primer Belorusijo in Kazahstan. Nemčija kot najmočnejše evropsko gospodarstvo in velika izvoznica je v tem pogledu glavna tarča Putinovih protiukrepov.

Po podatkih revije Der Spiegel je trgovinska menjava med Nemčijo in Rusijo lani znašala okoli 77 milijard evrov, kar Rusijo po pomembnosti postavlja na 11. mesto med nemškimi trgovinskimi partnericami. V Rusijo je lani Nemčija izvozila za okoli 36,1 milijarde evrov izdelkov (avtomobili, stroji, kemični izdelki, zdravila …). Od izvoza na ruski trg, kjer deluje okoli 6.000 nemških podjetij, je odvisno okoli 300 tisoč nemških delovnih mest. Kljub temu ni pričakovati, da bo nemška kanclerka Angela Merkel popuščala Putinu, če bo skušal poleg Krima zasesti še vzhodno Ukrajino.

Bitka za Londongrad Čeprav je na začetku krimske krize pricurljala novica, da Velika Britanija trenutno ne bi podprla trgovinskih sankcij ali zaprla londonskega finančnega središča ruskim državljanom, pa zdaj ta možnost ni več nerealna. V tem primeru, kot je malce šaljivo zapisal nemški Die Welt, se lahko zgodi, da londonski City ne bo več Londongrad.

Putin, za katerega nihče na Zahodu ne ve, kaj ima z bregom in kje se bo ustavil, je poleg nagajanja nemškim kmetom, ki izvažajo semenski krompir, kot povračilni ukrep prepovedal vstop v Rusijo nekaterim ameriškim politikom in vladnim uradnikom, med njimi tudi senatorju Johnu McCainu. Ta se je na Twitterju že pošalil, da zdaj odpadejo njegove načrtovane počitnice v Sibiriji.

Bolj Putinove ukrepe čutijo v Moldaviji, ki je lani tako kot Gruzija podpisala pridružitveni sporazum z EU, zaradi česar je Rusija omejila uvoz moldavskega vina in znižala kvoto tujih delavcev iz Moldavije.

Moldaviji Rusija, ki skuša čim več nekdanjih sovjetskih republik prisiliti v sklenitev carinske unije kot prvega koraka pri oblikovanju gospodarske Evroazijske unije pod vodstvom Moskve, grozi tudi s trgovinskimi sankcijami in težavami pri oskrbi s plinom.