Karzaj pozdravil možnost dogovora med ZDA in talibani

Uradni Kabul je tako pozdravil prizadevanja, ki bi prinesla mir v deželo pod Hindukušem, čeprav afganistanska vlada pri teh pogajanjih ne bo neposredno sodelovala. "Afganistan se strinja s pogajanji med ZDA in talibani, v okviru katerih bo vzpostavljeno tudi predstavništvo talibanov v Katarju," je zapisal Karzaj v izjavi za javnost. Kot je dejal, se strinjajo z vzpostavitvijo predstavništva, ker bo to lahko pripeljalo do konca desetletnega krvavega konflikta v Afganistanu.

Talibani so namero po vzpostavitvi predstavništva v Katarju javno izrazili v torek. Pripravljenost na mirovne pogovore pa naj bi bila rezultat več kot leta dni tajnih pogajanj. Da so pogovori med talibani in ZDA že blizu sklepni fazi, so sredi lanskega decembra poročali nekateri ameriški mediji. Vendar naj bi bil tedaj Karzaj tisti, ki je v zadnjem trenutku zavrnil dogovor.

Doslej so talibani zavračali kakršnakoli mirovna pogajanja Talibani so sicer vse doslej strogo zavračali kakršnakoli mirovna pogajanja tako z mednarodno skupnostjo kot z afganistansko vlado, dokler bodo tuji vojaki na afganistanskih tleh. Tudi v torek, ob objavi pripravljenosti za mirovne pogovore, so zagrozili, da ZDA in zaveznikom ne bo uspelo vojaško zmagati v Afganistanu.

Poleg tega se ZDA in Natu že mudi, saj napovedujeta odhod iz Afganistana do konca leta 2014, talibani pa se kažejo kot vse močnejši in grozijo, da se bodo vrnili na oblast. "Kljub naši moči v Afganistanu pa smo pripravljeni odpreti urad zunaj države in tako začeti dialog z mednarodno skupnostjo," so v torek sporočili talibani. To po mnenju analitikov daje upanje, da se bo položaj v Afganistanu vendarle razpletel.

Talibani se bodo neposredno pogajali z ZDA, ne z afganistansko vlado Kot ocenjujejo, je napoved talibanov "dobra novica za mir", ne pa tudi za Karzaja, ker se bodo talibani neposredno pogajali z ZDA, ne pa tudi z afganistansko vlado, ki bo o pogajanjih obveščena le posredno. To naj bi bil sicer po mnenju nekaterih tudi glavni razlog, zakaj se Karzaj decembra še ni strinjal z dogovorom.

Pogajanja so sicer septembra doživela močan udarec, ko je bil umorjen Burhanudin Rabani, nekdanji afganistanski predsednik in vodja pogajalcev s talibani. Napadalec se je predstavljal kot odposlanec talibanov.

Tedaj je Karzaj zahteval, da bi mirovna pogajanja lahko potekala le, če bi talibani vzpostavili politično predstavništvo, ki bi imelo mandat za mirovna pogajanja. Poleg Katarja je predlagal še Savdsko Arabijo ali Turčijo.