Petek, 17. 8. 2012, 13.23
8 let, 7 mesecev
Kako verjeten je v resnici napad na Iran?
Perezov odziv je v izrazitem nasprotju z držo premierja Netanjahuja in obrambnega ministra Baraka, ki sta do zdaj govorila o možnosti enostranskega napada na Iran navkljub zagotovilom Washingtona, da Iranu ne bo dovolil razvoja jedrske bombe. Po podatkih virov, ki naj bi bili blizu Baraka, naj bi bil Izrael na točki, ko svoje varnosti in prihodnosti ne more zaupati niti svojemu največjemu zavezniku, torej ZDA.
Pri vsem skupaj je odločilno, kakšno politiko bodo ubrali v ZDA oziroma kako se bodo odzvali na izraelsko rožljanje z orožjem. Cilj slednjega je seveda ta, da ZDA prepriča, naj zaostrijo svojo politiko do Irana in poostrijo sankcije. Izraelce namreč skrbi, da Iranci sankcije in napovedi z vojaškim napadom jemljejo preveč lagodno. Iranska stran naj bi bila namreč prepričana, da bo leto 2012 zagotovo minilo mirno in da zaradi bližajočih se predsedniških volitev in nevarnosti dviga cen nafte, ZDA Irana gotovo ne bodo napadle kmalu. Določeni krogi v Izraelu zato omilitev svoje politike do Irana pogojujejo z zaostritvijo odnosa med ZDA in islamsko republiko.
Kljub temu, da so določeni izraelski mediji v zadnjem času trdili, da so Američani pridobili odločujoče podatke o iranskem jedrskem programu, še zmeraj ostaja zelo verjetno, da ta program v osnovi ostaja nevojaške narave. Iran bi se sicer lahko odločil za razvoj jedrskega orožja, kar bi mu pri danih tehnoloških kapacitetah najbrž vzelo še nadaljnji dve leti, vendar po prepričanju Združenih držav Iran ni stopil po tej poti. Zato v Obamovi administraciji vztrajajo, da še zmeraj obstaja dovolj manevrskega prostora znotraj ekonomskih in političnih sankcij proti Iranu, ne da bi se zatekali tudi k vojaški intervenciji. Želja po bolj militantnem diskurzu predsednika Obame zato lahko radikalnim politikom v Izraelu omogoča, da se izvijejo iz ideje o enostranskem napadu na Iran, proti kateremu svarijo tudi njihovi lastni generali.