Nedelja, 29. 1. 2017, 12.09
7 let, 2 meseca
Kako so Trumpovega predhodnika umorili na poti v Belo hišo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,40
2
Donald Trump je prišel v Belo hišo s pomočjo močnega populističnega gibanja. Zadnjikrat so ZDA doživele nekaj podobnega pred drugo svetovno vojno, ko je skušal postati predsednik ZDA med revnimi Američani priljubljeni Huey Long.
Trump in Long se v velikih stvareh sicer razlikujeta. Newyorški milijarder je svoje dokaj raznoliko gibanje uokviril znotraj republikanske stranke, Long je bil demokrat, ki je bil naklonjen levim idejam. Medtem ko se je Trump rodil v bogati družini v New Yorku, je Long odrasel v revni družini na zaostalem ameriškem podeželju.
- To sta najbolj znani lažni novici
- Katolik, ki se je zavihtel na čelo protestantske države
- Nenavadne skrivnosti prebivalcev Bele hiše
Borca proti strankarskemu esteblišmentu
A obema je nekaj skupnega. Tako kot je Trump kot obstranec v republikanski stranki premagal republikanski strankarski esteblišment, je bil tudi Long znotraj demokratske stranke odrinjenec, v sporu z njenim vodstvom.
Toda tako kot Trumpu je tudi Longu uspelo nagovoriti množice in postaviti na noge močno populistično gibanje. Tako kot Trump zdaj spretno v svoj prid izkorišča družbena omrežja, kot je Twitter, je bil tudi Long eden prvih ameriških politikov, ki se je zavedal propagandne moči radija ter širjenja predvolilnih plakatov in letakov.
Longu očitajo demagogijo in diktatorske želje
Tako kot je Trump osvajal ZDA s pomočjo množičnih shodov in ostrih nastopov proti svojim nasprotnikom, je tudi Long, ki je leta 1928 postal guverner rodne Louisiane, svoje privržence nagovarjal z obiski podeželskih krajev in v govorih brezkompromisno napadal svoje tekmece.
Podobni so tudi očitki na njun račun. Tako kot Trumpa so tudi na Longa leteli očitki nasprotnikov, da je demagog in da ogroža demokracijo. Longu, ki je bil guverner Louisiane do leta 1932, nato pa je postal senator v Washingtonu, a tudi od tam vladal svoji zvezni državi, so očitali, da je diktator, ki ima neomejeno oblast v Louisiani.
Long porazi neworleanški bogati Krog
Poglejmo podrobneje Longovo politično pot. Preden je postal guverner Louisiane, je imela v tej revni zvezni državi, kjer je bilo 75 odstotkov prebivalcev nepismenih, glavno politično moč v rokah bogata elita v New Orleansu (lastniki plantaž, naftarji …). Bila je znana tudi pod imenom The Ring (Krog), Louisiano je nadzorovala s pomočjo omrežja šerifov in lokalnih uradnikov.
Long, ki se ga je oprijel vzdevek Kingfish, je bil v zunanji politiki dosleden izolacionist. Grajal je ameriško vojno s Španijo leta 1898 in vstop v prvo svetovno vojno. Prepričan je bil, da je v ozadju ameriškega vstopa v vojni Wall Street.
Long je moč Kroga razbil s pomočjo obljub revnim prebivalcem na podeželju in besednih napadov na bogataše, ki jih je označil kot zajedalce, ki imajo v svojih rokah več bogastva, kot so upravičeni. Izmislil si je tudi učinkoviti slogan: Vsak človek je kralj, toda nihče ne nosi krone (Every man is a king, but no one wears a crown) oziroma na kratko Vsak človek je kralj.
Zaposlovanje privržencev, gradnja mostov, cest, šol ...
Potem ko je prišel v guvernersko palačo v louisianski prestolnici Baton Rouge, je odpustil na stotine uradnikov in namesto njih zaposlil svoje privržence, ki so morali del plače nameniti Longovemu skladu. Ta denar je Long uporabljal za plačevanje svojih kampanj in tudi za osebne namene.
Kot guverner je Long začel z javnimi deli ter gradnjo mostov, cest, bolnišnic in šol. Uvedel je brezplačne učbenike za šoloobvezne otroke in večerne tečaje za odrasle, da bi zmanjšal visoko nepismenost. Prebivalcem New Orleansa je dobavljal poceni zemeljski plin.
Longov naskok na Washington
Z uresničitvijo svojih predvolilnih obljub je Long postal junak revnega podeželskega prebivalstva v Louisiani. A to za Longa ni bilo dovolj, zdaj je pripravljal tudi naskok na Washington. Leta 1932 je postal senator Lousiane v zveznem kongresu, v Lousiani pa je bil za guvernerja izvoljen njegov kandidat.
Na predsedniških volitvah leta 1932 je podprl demokratskega kandidata Franklina D. Roosevelta, a se je po volitvah z njim sprl. Demokratska stranka je nato osamila Longa, tako da v senatu niso podprli nobenega njegovega predloga. Roosevelt je Longa označil za radikalnega demagoga in dejal, da je poleg generala Douglasa MacArthurja eden od dveh najbolj nevarnih mož v ZDA.
Razdelitev bogastva
Long je bil prepričan, da je gospodarsko krizo, v katero so ZDA zgrmele leta 1929, zagrešila ameriška centralna banka in močne ameriške zasebne banke, ki imajo deleže v centralni banki. Izhod iz krize je videl v prerazdelitvi premoženja z visokimi progresivnimi davčnimi stopnjami ter omejitvijo najvišjih zaslužkov in dediščin.
Februarja 1934 je Long na radiju predstavil svoj program Razdelimo naše bogastvo (Share our welth). Zavračal je očitke, da je njegov program socialističen in trdil, da ne temelji na zamislih Karla Marxa, ampak na Svetem pismu in ameriški deklaraciji o neodvisnosti.
Long in Roosevelt (na fotografiji) sta bila najprej zaveznika, a sta se leta 1933 sprla, ker je bil Long prepričan, da se je Roosevelt uklonil velikim bankam. Roosevelt je Longa imel za nevarnega in radikalnega demagoga. Da bi preprečil preveliko Longovo priljubljenost, je Roosevelt leta 1935 skušal Američane spraviti na svojo stran z novimi ukrepi: uvedel je socialno zavarovanje, denarno pomoč materam samohranilkam, dal večjo moč delavskim sindikatom in začel s programom javnih del.
Obramba pred komunizmom
"Komunizem? Hudiča, ne! Moj program je edina obramba, ki jo imajo ZDA pred komunizmom," je trdil Long, ki je želel ohraniti bistvu kapitalizma in je javno polemiziral z voditelji ameriške socialistične stranke.
Potem ko je senat zavrnil njegov program, je ustanovil nacionalno politično organizacijo, imenovano Društvo za razdelitev bogastva. To je imela leta 1935 več kot sedem milijonov članov in 27 tisoč klubov po vseh ZDA.
Long napove kandidaturo za predsednika ZDA
Na teden je priljubljeni Long prejemal v povprečju 60 tisoč pisem podpore, več kot predsednik ZDA Roosevelt. Njegove radijske nastope je redno spremljalo okoli 25 milijonov poslušalcev.
Leta 1935 je Long objavil avtobiografijo Vsak človek je kralj (Every man a king). Poleti 1935 je napovedal, da bo leta 1936 kandidiral za predsednika ZDA. Napisal je tudi knjigo Moji prvi dnevi v Beli hiši (My First Days in the White House).
Ko je bil Long guverner Louisiane, je dal zgraditi nov, mogočen državni kapitol, to je sedež louisianskega predstavniškega doma in senata.
Atentat na Longa
A volitev ni dočakal. 8. septembra 1935 je bil Long v Baton Rougu, kjer je želel odstraniti s položaja sodnika Benjamina Henryja Pavyja, svojega dolgoletnega nasprotnika. Ko je louisianski državni zbor sprejel zakon, ki je Longu to omogočil, je do Longa stopil Pavyjev zet Carl Weiss in ga ustrelil s pištolo.
Longovi telesni stražarji so ustrelili Weissa, ranjenega senatorja pa so takoj pripeljali v bolnišnico. A bilo je zaman, dva dni pozneje je Long podlegel ranam, star 42 let. Njegove zadnje besede so bile: "Bog, ne pusti me umreti. Toliko stvari še moram narediti!"
Veličasten pogreb
Njegovega pogreba v Baton Rougu se je udeležilo 200 tisoč ljudi. Pokopali so ga pred louisianskim državnim zborom oziroma državnim kapitolom, tam so tudi postavili njegov kip.
2