Kaj Grke za zdaj še drži nad vodo

5. junija letos bo morala Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti 1,5 milijarde evrov. Toliko denarja bo egejska država težko zbrala, zato številni že odštevajo dneve pred bankrotom. Vse bolj negotovi in prestrašeni so tudi grški varčevalci.

Odštevanje pred bankrotom: Grki dvigujejo denar z bank Kot piše britanski časnik The Guardian, Grki spet dvigujejo svoje prihranke z bank, saj se bojijo, da jih bo vlada zasegla. Ta pa miri varčevalce in zagotavlja, da ne načrtuje blokiranja ali zasega denarja varčevalcev.

Grčiji sicer že tedne napovedujejo skorajšnji bankrot, vendar se egejska država za zdaj še drži nad vodo. Poglejmo, kateri so štirje finančni viri, ki za zdaj po pisanju nemškega tednika Focus rešujejo Grke pred potopom:

- izredna likvidnostna sredstva ECB (ELA-posojila),

- zakladne menice,

- grške rezerve na računu pri IMF,

- prihranki.

Za poplačilo milijardnih vsot, ki jih mora letos še odplačati Grčija, izredna likvidnostna sredstva ne bodo mogla več pomagati. Najpozneje poleti bo Grčija potrebovala novi denarni vir, ki pa je hkrati stari: pomoč iz reševalnih mehanizmov evroobmočja.

Evropska pomoč, a so pogoj reforme Na razpolago ima še sedem milijard evrov iz starega svežnja pomoči, ki še ni bila izplačana. To pomoč bo dobila le, če se bo strinjala z reformami. Reforme so tudi pogoj za nadaljnje (verjetne) svežnje pomoči.