Grčija naj bi v luči groženj Irana premestila sistem patriot

20.23 Vojna proti Iranu se širi, ZDA grozijo več državam: Ne storite tega

Finančni minister ZDA Scott Bessent je danes v izjavi za medije podrobneje opredelil napovedano obsežno širitev ameriških sankcij proti Iranu in vsem državam in drugim subjektom, ki bi si kljub grožnjam ZDA upali sodelovati z njim. Dejal je, da želi Washington pretrgati vse gospodarske vezi in tako popolnoma osamiti Teheran.

Novice Vojna proti Iranu se širi, ZDA grozijo več državam: Ne storite tega

14.15 ZDA zaradi vojne z Iranom odpovedale pomorsko vojaško vajo s Seulom

ZDA so odpovedale veliko skupno pomorsko vojaško vajo amfibijskih vozil z Južno Korejo, predvideno septembra, je danes sporočila južnokorejska mornarica. ZDA naj bi kot razlog navedle omejitve glede razpoložljivosti ameriških sil zaradi vojne proti Iranu, poročajo tuje tiskovne agencije. Pentagon navedb Seula še ni komentiral.

"Ameriške pomorske sile so junija uradno obvestile naše sile, da bo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu omejena njihova zmožnost razporeditve sil med letošnjo vajo Ssangyong," je sporočil tiskovni predstavnik mornarice. Dodal je, da sta Seul in Washington v stiku glede priprave vaj v prihodnosti.

Odpoved sledi skrajšanju in zmanjšanju obsega skupnih vojaških vaj sil ZDA in Južne Koreje pretekli teden, za kar se je odločil ameriški predsednik Donald Trump. Kot razlog je navedel svoj "zelo dober" odnos s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Ocenil je, da z vajami pošiljajo Pjongjangu "neustrezne in sovražne" signale, kritičen pa je bil tudi do visokih stroškov.

Pomorsko vajo so sicer prekinili že leta 2018 zaradi spodbujanja dialoga med Washingtonom in Pjongjangom med prvim Trumpovim mandatom. Trump se je med prvim mandatom s Kimom srečal trikrat, med tokratnim pa je srečanje s severnokorejskim voditeljem napovedal do konca leta. Po nekaterih ocenah bi se lahko voditelja sešla novembra ob robu vrha Apeca na Kitajskem.

11.49 Grčija naj bi v luči groženj Irana premestila sistem patriot

Grška vojska je v nedeljo začela premeščati enega svojih protiletalskih sistemov patriot z otoka Karpatos na Kreto, kjer je oporišče, ki ga uporabljajo tudi ZDA, poročanje grških medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Odločitev o premestitvi naj bi oblasti sprejele v luči groženj Irana z napadi na ameriška oporišča v Evropi.

Foto: Reuters Po poročanju grških medijev bo vojska sistem patriot z otoka Karpatos premestila na območje zaliva Souda na Kreti, kjer je veliko letalsko in pomorsko oporišče, ki ga redno uporabljajo tudi ZDA. Prenosom naj bi se začel prejšnjo nedeljo.

Grško obrambno ministrstvo za zdaj uradno ni komentiralo poročil o premestitvi.

Časnik Financial Times je prejšnji teden ob sklicevanju na iranske vire poročal, da bo Teheran izstrelil rakete na ameriška oporišča v Evropi, če bo predsednik ZDA Donald Trump okrepil vojaški pritisk na Hormuško ožino, ključno plovno pot za izvoz energentov iz Perzijskega zaliva.

Neimenovani viri na grškem obrambnem ministrstvu naj bi premestitev sistema označili za previdnostni ukrep in ne za znak bližajočega se napada, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Grčija se ob tem po navedbah časnika Kathimerini odloča tudi, ali naj podaljša ali konča namestitev svojega sistema patriot v Savdski Arabiji, kjer ta deluje od septembra 2021. Njegova naloga je prestrezanje balističnih raket in dronov, usmerjenih proti savdski infrastrukturi.

10.12 V Iranu naj bi odkrili nova nahajališča plina

Iran je sporočil, da je odkril nahajališče več kot 200 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Po poročanju medijev bo do morebitne nove proizvodnje iz tega nahajališča verjetno minilo še nekaj let. Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu je močno prizadel energetsko infrastrukturo v tej državi, ZDA pa zdaj napovedujejo gospodarsko vojno proti Iranu.

"Nove zaloge plina so bile odkrite na jugu province Fars," je za državno televizijo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v nedeljo povedal minister za nafto Mohsen Paknejad. Kot je pojasnil, bi bilo mogoče iz tega nahajališča izčrpati več kot 160 milijard kubičnih metrov plina.

"Sladki" zemeljski plin

Paknejad je plin na novoodkritem nahajališču opisal kot "sladki" zemeljski plin, ki vsebuje zelo malo vodikovega sulfida, kar pomeni nižje stroške obratovanja in razvoja.

Po podatkih medija Bloomberg bo do morebitne nove proizvodnje iz tega nahajališča verjetno minilo še nekaj let.

Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je začela z ameriško-izraelskimi napadi na Iran konec februarja, je močno prizadel energetski sektor v tej islamski republiki. ZDA in Izrael so napadli iranske obrate za proizvodnjo plina in skladišča nafte, pa tudi prometne poti, po katerih se prevaža energente, še poroča AFP.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem prejšnji teden napovedal gospodarsko vojno proti Iranu, pri čemer je z gospodarskimi posledicami zagrozil državam, ki ga podpirajo ali z njim poslujejo. Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezaj pa je medtem v soboto opozoril, da bodo vsako državo, ki bo sodelovala v gospodarski vojni ZDA proti Iranu, šteli med sovražnike in škodovali njenim interesom.

Podrobnosti o novih gospodarskih ukrepih ZDA proti islamski republiki naj bi sicer danes predstavil finančni minister ZDA Scott Bessent, ki je v nedeljo v članku za Financial Times in na omrežju X napovedal, da je pred Iranom "gospodarski dan D".

8.12 Bessent napovedal gospodarski dan D za Iran

Scott Bessent je v nedeljo v objavi na omrežju X zapisal, da je ameriški predsednik Donald Trump "razdejal vojaške zmogljivosti Irana, uničil skoraj sto odstotkov njegovih vojaških tovarn in pokopal njegov jedrski program".

"Zdaj vstopamo v končnico. Ob zori se začne gospodarski dan D – največja finančna ofenziva, kar jih je bilo kadarkoli izvedenih proti nasprotniku," je napovedal.

Trump je po njegovih navedbah ustvaril pogoje za uporabo "vseh agencij, vseh organov in ukrepov", za katere so mnogi menili, da jih ZDA ne bodo nikoli uporabile. "Naš cilj je pretrgati vsako gospodarsko rešilno bilko, ki vzdržuje tiranski režim, dokler Teheran ne ostane sam," je zatrdil.

Novice Ameriški javni dolg prvič v zgodovini presegel 40 tisoč milijard dolarjev

V članku v Financial Timesu je Bessent medtem nakazal, da bodo ukrepali tudi proti državam, ki s sodelovanjem z iranskim gospodarstvom in finančnim sistemom izvajajo politiko popuščanja. "Vsaka preostala vez s Teheranom bo pospešila gospodarski ostrakizem držav in subjektov, ne glede na to, ali je ta vez namenoma ustvarjena ali zavestno prezrta," je zapisal.

Če se bo Iran zatekel k vojaškim ukrepom proti ameriškim silam ali ameriškim zaveznicam v Perzijskem zalivu, bo "predsednik Trump odgovoril naglo in odločno", je poudaril.

Podrobnosti o ukrepih proti islamski republiki naj bi Bessent razkril na današnji novinarski konferenci, poroča ameriška televizija CNN.

Teheran bo imel vsako državo, ki sodeluje z ZDA, za sovražno

Trump je preteklo sredo napovedal gospodarsko vojno proti Iranu, pri čemer je z gospodarskimi posledicami zagrozil državam, ki ga podpirajo ali z njim poslujejo.

Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezaj je v soboto posvaril, da bo imel Teheran vsako državo, ki bo sodelovala v ameriški gospodarski vojni proti Iranu, za sovražno in škodoval njenim interesom. Dejal je tudi, da ima njegova država več adutov v rokavu, ker do zdaj še ni napadala ameriških gospodarskih interesov v regiji.

Medtem je iranski predsednik Masud Pezeškian v govoru, ki ga je v nedeljo predvajala državna televizija, priznal, da se je država po zaslugi Trumpa znašla "v obsežni gospodarski, vojaški in varnostni vojni".

Novice Iranski predsednik priznal: Soočamo se s številnimi težavami

Novice Iran naj bi iraškim tankerjem omogočil prehod skozi Hormuško ožino