Josip Perković bo do izročitve Nemčiji v priporu

Zaradi spornega zakona je bila Hrvaška v sporu z Evropsko unijo, Perkovićevo izročitev pa zahteva Nemčija.

Preiskovalni sodnik je poleg tega kasneje za Perkovića odredil preiskovalni pripor, kjer bi lahko ostal vse do odločitve o izročitvi Nemčiji. Nobilo je že napovedal, da se bo na odločitev pritožil.

Nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića so zgodaj popoldne privedli na državno tožilstvo, kjer se je v skladu z zakonodajo na Hrvaškem moral izreči o izročitvi.

Perković se je izrekel proti izročitvi Nemčiji Kot je za medije povedal Perkovićev odvetnik Anto Nobilo, se je Perković formalno izrekel proti izročitvi. Med drugim je izpostavil, da postopka v Nemčiji ne ocenjuje kot pošteno sojenje, pa tudi, da je primer absolutno zastaral.

Ker se je Perković izrekel proti izročitvi, bo o njej moralo odločati sodišče. Po navedbah Nobila bo že jutri spis dostavljen sodišču. Na podlagi tega bo oblikovan izvenobravnavni svet, ki bi moral nato v roku osmih dni na seji sprejeti nepravnomočno odločitev o tem, ali naj Hrvaška izroči Perkovića ali ne.

Preiskovalni sodnik je poleg tega kasneje za Perkovića odredil preiskovalni pripor, kjer bi lahko ostal vse do odločitve o izročitvi Nemčiji. Nobilo je že napovedal, da se bo na odločitev pritožil.

Nemško pravosodje Perkovića bremeni, da je kot agent jugoslovanske Udbe sodeloval pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983.

Samo danes aretirali deset oseb Perković pa ni edini, ki so ga aretirali danes. Skupno je bilo namreč na podlagi evropskega pripornega naloga na Hrvaškem danes izvedenih deset aretacij, med priprtimi je tudi drugi nekdanji vodja jugoslovanske obveščevalne službe Zdravko Mustač.

Na aretacije se je odzval hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je poudaril, da je sedaj vse v rokah policije in pravosodja. "Zakon velja in se uporablja enako v vseh primerih," je še dodal.

Sporni zakon lex Perković sprejet tik pred vstopom v EU Hrvaški sabor je jeseni umaknil časovno omejitev v zakonu o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami Evropske unije. S tem so omogočili, da bodo z današnjim dnem lahko izročali svoje državljane tudi za zločine, ki so bili storjeni pred avgustom 2002.

Omenjeno časovno oviro so na Hrvaškem sprejeli le nekaj dni pred vstopom države v EU, kar je pripeljalo do spora z Brusljem, ki je zagrozil tudi s sankcijami. Sporni zakon je bil znan kot lex Perković, ker je hrvaška opozicija trdila, da so s časovno oviro poskusili zaščititi Perkovića pred izročitvijo Nemčiji.

Se obeta pravosodni zaplet? Po političnem prepiru se sicer obeta pravosodni zaplet, saj v spornem zakonu ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni, kot je to v Perkovićevem primeru.

Medtem so na hrvaškem vrhovnem sodišču pojasnili, da zastaranje ne velja za primere umorov. Končno besedo bo imelo verjetno hrvaško ustavno sodišče.