Torek, 21. 2. 2023, 6.24
1 leto, 8 mesecev
363. DAN VOJNE V UKRAJINI
"Laž, ki jo bodo tudi Rusi težko požrli"
Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem govoru dejal, da so zahodni voditelji pred rusko posebno vojaško operacijo razpravljali o oskrbi Ukrajine z jedrskim orožjem. Tega še lahkoverni Rusi ne bodo mirno požrli, meni hrvaški vojaški analitik Mario Galić.
17.49 V ruskem obstreljevanju Hersona najmanj šest mrtvih
16.37 Moskva od ZDA zahteva umik "vojakov in opreme" zveze Nato iz Ukrajine
16.34 Stoltenberg: Nato bo Ukrajini pomagal razviti učinkovit sistem nabave orožja
13.57 Laž, ki jo bodo tudi Rusi težko požrli
11.41 Ali Lukašenko išče izgovore? "Ukrajinska vojska je na naši meji, to lahko pomeni eskalacijo ..."
10.23 Zasedanje Generalne skupščine in Varnostnega sveta ZN
10.03 Šef Wagnerja: Obrambni minister nas poskuša uničiti
9.42 Kitajska zaskrbljena glede zaostrovanja konflikta v Ukrajini
7.41 Nekdanji častnik FSB o Bidnu: Dedka bi lahko odpeljali v Bahmut, nič se mu ne bi zgodilo
7.36 Danes bo imel Vladimir Putin pomemben govor
6.31 Japonska Ukrajini obljublja 5,1 milijarde evrov humanitarne pomoči
17.49 V ruskem obstreljevanju Hersona najmanj šest mrtvih
V novem ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine je bilo ubitih najmanj šest ljudi, še vsaj 12 pa je ranjenih, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Tarči obstreljevanja naj bi bili stanovanjsko naselje in avtobusna postaja. Po navedbah južnega poveljstva ukrajinskih sil je ruska vojska mesto obstreljevala iz večcevnih raketometov.
"Svet nima pravice niti za minuto pozabiti, da ruska brutalnost in agresija ne poznata meja," je v odziv na napad izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruske sile so po napadu na Ukrajino pred skoraj natanko enim letom več kot osem mesecev zasedale mesto Herson, ki je imelo pred vojno nekaj manj kot 300 tisoč prebivalcev. Novembra so jih nato v okviru protiofenzive ukrajinske sile iz mesta pregnale.
Umik ruskih sil iz Hersona velja za enega od največjih neuspehov Moskve v vojni. Od umika je mesto redno tarča ruskega obstreljevanja.
Septembra so sicer ruske oblasti ukrajinske regije Herson, Doneck, Lugansk in Zaporožje enostransko priključile Rusiji.
16.37 Moskva od ZDA zahteva umik "vojakov in opreme" zveze Nato iz Ukrajine
Rusko zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo ameriško veleposlanico v Moskvi Lynne Tracy in ji izročilo noto, v kateri od ZDA zahteva umik "vojakov in opreme" zveze Nato iz Ukrajine. Zahtevo so predali kmalu po govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je Zahod obtožil, da konflikt v Ukrajini izkorišča za obračun z Rusijo.
"Še posebej smo poudarili, da mora Washington za deeskalacijo razmer sprejeti ukrepe v smeri umika ameriških vojakov in opreme ter vojakov in opreme Nata ter prenehati protiruske dejavnosti," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, potem ko so ameriško veleposlanico povabili na pogovor zaradi ameriške vojaške pomoči Ukrajini.
V protestni noti so tudi opozorili, da so "orožje, ki ga dobavljajo Kijevu, in podporno osebje, vključno z ameriškimi državljani, legitimne tarče Rusije". Zahodne države Kijevu pomagajo z orožjem in urjenjem ukrajinskih vojakov za uporabo tega orožja, a svojih vojakov v konflikt na strani Kijeva niso poslale in te namere niso niti izrazile.
16.34 Stoltenberg: Nato bo Ukrajini pomagal razviti učinkovit sistem nabave orožja
Zveza Nato bo Ukrajini pomagala razviti učinkovit, pregleden in odgovoren sistem nabave orožja, je danes v Bruslju po srečanju z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
13.57 Laž, ki jo bodo tudi Rusi težko požrli
Putin je še ne dolgo tega trdil, da so "zahodni voditelji pred rusko posebno vojaško operacijo razpravljali o oskrbi Ukrajine z jedrskim orožjem". Gre za težko laž, ki jo bo težko sprejela tudi lahkoverna ruska javnost, meni hrvaški vojaški analitik Mario Galić.
Res je, da je Ukrajina po razpadu ZSSR podedovala veliko količino jedrskega orožja skupaj s strateškimi bombniki, križarskimi in balističnimi raketami, nato pa je pod pritiskom istega Zahoda pristala na predajo vsega tega orožja Rusiji, dodaja Galić.
V zameno je dobila varnostna zagotovila, da nobena od držav ne bo uporabila sile ali groženj proti Ukrajini ter da bodo vse spoštovale suverenost obstoječih meja. Sporazum je vseboval tudi odločitev, da bodo države podpisnice v primeru agresije zahtevale hiter odziv Varnostnega sveta ZN za pomoč Ukrajini.
Sporazum, znan kot budimpeški memorandum, Ukrajine pred rusko agresijo očitno ni rešil niti leta 2014 niti 2022. Pravzaprav bombniki, ki jih je Ukrajina dala Rusiji, zdaj uničujejo ukrajinske civilne cilje, je še dejal analitik.
11.41 Ali Lukašenko išče izgovore? "Ukrajinska vojska je na naši meji, to lahko pomeni eskalacijo ..."
Beloruski diktator je že pred časom izjavil, da se bo njegova država pridružila vojni le, če bodo Ukrajinci napadli. Belorusija je v torek sporočila, da se je v bližini meje zbrala precejšnja skupina ukrajinskih vojakov, in opozorila, da to predstavlja grožnjo njeni varnosti.
"V tem trenutku je v neposredni bližini belorusko-ukrajinskega dela meje skoncentrirana precejšnja skupina ukrajinske vojske," je na Telegramu objavilo belorusko obrambno ministrstvo.
Ministrstvo opozarja, da je verjetnost oboroženih provokacij, ki lahko prerastejo v mejne incidente, že nekaj časa velika in da bo sprejelo "ustrezne ukrepe". Beloruska stran ob tem dodaja, da bo delovala zadržano.
Belorusija je Rusiji pred enim letom dovolila uporabo njenega ozemlja za napad na Ukrajino, predsednik Aleksander Lukašenko pa je prejšnji teden dejal, da je njegova država pripravljena to storiti znova.
Kijev že mesece izraža zaskrbljenost, da bi se Belorusija lahko vključila v vojno na strani Rusije, in je zaradi te morebitne grožnje preusmeril del svojih vojakov na sever države, medtem ko bije vojno z Rusijo na vzhodu in na južnih frontah.
Lukašenko trdi, da bo Belorusija vstopila v vojno le, če jo bo Ukrajina napadla. Njegova vojska se že mesece usposablja z ruskimi silami, letos pa je predvidenih približno 150 skupnih vojaških vaj, vključno s septembrsko največjo med njimi Skupni ščit 2023.
10.23 Zasedanje Generalne skupščine in Varnostnega sveta ZN
Generalna skupščina ZN ob obletnici ruskega napada na Ukrajino pripravlja novo resolucijo, ki bo bolj kot v obsodbo usmerjena k pozivu za konec spopadov ter za pravičen in trajni mir.
Razprava v Generalni skupščini ZN bo potekala v sredo in četrtek, ko bo glasovanje o resoluciji. V petek bo na isto temo zasedal Varnostni svet ZN, ki pa odločitve ne more sprejeti, ker ima Rusija pravico do veta in je v tesnem zavezništvu z drugo stalno članico s pravico do veta, Kitajsko.
Zasedanja se bo v živo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
10.03 Šef Wagnerja: Obrambni minister nas poskuša uničiti
Jevgenij Prigožin, ustanovitelj zloglasne ruske skupine plačancev Wagner, je danes sporočil, da ruski obrambni minister in načelnik generalštaba vojske namerno odreka strelivo njegovim borcem, in jih obtožil, da poskušajo uničiti Wagnerja.
"Gre, preprosto povedano, za neposredno nasprotovanje," je dejal Prigožin v glasovnem sporočilu, objavljenem na njegovem kanalu Telegram, poroča Retuers. Prigožin je dejal, da gre za "poskus uničenja Wagnerja" in "izdajo".
Čas Prigožinove objave je še posebej zanimiv glede na to, da ruski predsednik Vladimir Putin danes nagovarja ruski parlament in naj bi obširno govoril o vojni v Ukrajini.
9.42 Kitajska zaskrbljena glede zaostrovanja konflikta v Ukrajini
Kitajski zunanji minister Qin Gang je danes dejal, da je Peking "globoko zaskrbljen" zaradi konflikta v Ukrajini, ki se stopnjuje in uhaja izpod nadzora. Kitajska že od začetka vojne v Ukrajini zagovarja nevtralno stališče in se zavzema predvsem za iskanje diplomatskih političnih rešitev za končanje konflikta.
"Minilo je že skoraj leto dni, odkar se je kriza v Ukrajini vsesplošno zaostrila, sedaj pa vse bolj uhaja izpod nadzora," je na konferenci na temo svetovne varnosti v Pekingu dejal kitajski zunanji minister Qin Gang, ki je poudaril zaskrbljenost Kitajske.
Peking se je zavezal tudi, da bo pred prvo obletnico ruske invazije, ki bo v petek, objavil predlog za iskanje "politične rešitve" za končanje vojne. Po Qinovih besedah bodo "ponudili kitajsko modrost za politično rešitev ukrajinske krize in sodelovali z mednarodno skupnostjo pri spodbujanju dialoga, obravnavanju skrbi vseh strani in iskanju skupne varnosti".
Glede kitajsko-ruskih odnosov se v zadnjem času pojavljajo namigi, da soseda Rusije na vzhodu Kremlju pomaga z orožjem. Na otrožbe, ki so prišle iz Washingtona, se je Kitajska ostro odzvala. Qin je ob tem pozval "države, ki jih to zadeva, naj čim prej prenehajo prilivati olje na ogenj in naj nehajo s prstom kazati na Kitajsko".
7.41 Nekdanji častnik FSB o Bidnu: Dedka bi lahko odpeljali v Bahmut, nič se mu ne bi zgodilo
Včerajšnji nenadni obisk ameriškega predsednika Joeja Bidna v Ukrajini je povzročil jezo in zadrego med številnimi ruskimi vojaškimi strokovnjaki, piše CNN. Ruski vojaški jastrebi stopnjujejo pritisk na Vladimirja Putina, medtem ko se ruski voditelj pripravlja na pomemben državni nagovor, v katerem bo poskušal upravičiti rezultate svoje invazije na Ukrajino.
Bidnov zgodovinski obisk se je zgodil le nekaj dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, ki je Kijevu zagotovil simbolično spodbudo v ključnem času konflikta. Obisk je razjezil ruske vojaške in ultranacionalistične kroge, saj je Putina presenetil pred velikim nagovorom, v katerem naj bi ruski predsednik pohvalil domnevne dosežke "posebne vojaške operacije".
"Biden v (Kijevu). Demonstrativno poniževanje Rusije. Zgodbe o čudežnih hiperzvočnih orožjih lahko pustimo otrokom. Tako kot zgodbe o sveti vojni, ki jo vodimo z vsem Zahodom. Najbrž so v sveti vojni odmori za kosilo," je zapisal ruski novinar Sergej Mardan na Telegramu.
Ruski vojaški veteran in nekdanji častnik Zvezne varnostne službe (FSB) Igor Girkin, znan tudi kot Igor Strelkov, je medtem nakazal, da bi Biden lahko obiskal fronto v vzhodni Ukrajini in Ukrajino vseeno zapustil nepoškodovan. "Ne bi me presenetilo, če bi dedka pripeljali v Bahmut ... In nič se mu ne bi zgodilo," je dejal Girkin.
Varno in spretno izpeljan obisk ameriškega predsednika je bil za mnoge še en simbol opotekajoče se ruske vojaške akcije.
Telegramov račun Zapiski michmana Ptichkina, ki ga upravljajo pripadniki ruske vojske in mornarice, je ironično opozoril, da je Biden prispel v Kijev pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Skoraj leto dni po začetku posebne vojaške operacije v ruskem mestu (Kijevu) čakamo predsednika Ruske federacije, ne pa (predsednika) ZDA," je bilo rečeno.
7.36 Danes bo imel Vladimir Putin pomemben govor
Ruski predsednik Vladimir Putin bo imel danes govor v obeh domovih ruskega parlamenta. V govoru naj bi orisal cilje Rusije za drugo leto njene invazije na Ukrajino. Ruski režimski mediji navajajo, da bo Putin s posebno vojaško operacijo, kot Kremelj imenuje vojno v Ukrajini, z razmerami seznanil politične in vojaške elite.
Putinov nagovor prihaja v simboličnem trenutku, le nekaj dni pred prvo obletnico začetka ruskega napada na Ukrajino. "V tako ključnem in kompleksnem trenutku našega razvoja in naših življenj vsi čakajo na sporočilo v upanju, da bodo slišali oceno dogajanja, oceno posebne vojaške operacije," je včeraj dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Iz Kremlja so sporočili, da bo Putin podal tudi svojo "analizo mednarodnega položaja" in "predstavil svoje videnje razvoja Rusije", potem ko je Zahod proti tej državi uvedel sankcije. Putinov govor naj bi se začel ob 10. uri po srednjeevropskem času.
Za pozneje je Kremelj napovedal slavnostni koncert na stadionu Lužniki.
6.31 Japonska Ukrajini obljublja 5,1 milijarde evrov humanitarne pomoči
Lani poleti je Kišida v govoru dejal, da je ruska invazija dala opozorilo, da bo "današnja Ukrajina lahko jutri vzhodna Azija", v ponedeljek pa je ponovil ta izraz.
"Ruska agresija na Ukrajino ni le evropska zadeva, ampak izziv pravilom in načelom celotne mednarodne skupnosti," je dejal.
Dodal je, da se Japonska spoprijema z "najtežjim" varnostnim okoljem po drugi svetovni vojni, pri čemer je navedel vse večji severnokorejski jedrski raketni program in "poskuse enostranske spremembe statusa quo s silo v Vzhodnem in Južnokitajskem morju".
Kišida je še napovedal, da bo gostil spletni vrh voditeljev G7 z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v petek, na prvo obletnico invazije Moskve in pred letnim vrhom G7 maja v Hirošimi.
181