Četrtek, 14. 11. 2013, 16.28
8 let, 7 mesecev
Izpoved iraške prostitutke
"Bila sem tri mesece noseča, ko mi je mož ukradel zlat nakit in me zapustil. Zato sem zapustila Basro in se preselila v Bagdad. Brez denarja sem začela svoje telo ponujati vsakomur, ki je želel plačati za užitke." Tak je začetek izpovedi iraške prostitutke v vsearabskem časopisu Al Hayat. Wardah, kot se je poimenovala, je stara 23 let. Za noč z moškim zaračuna 250 dolarjev in steklenico alkohola.
V Iraku je prostitucija kazniva, toda odnos oblasti do prostitutk je dvoličen. Številne, ki jih policija aretira, poročajo o tem, da jih na policijski postaji obravnavajo kot prostitutke, policisti pa v zameno za boljše pogoje bivanja želijo njihove usluge. Mnogo jih privoli in tako dobijo večerjo iz restavracije, cigarete, odeje. Nazadnje jih spustijo za visoko varščino.
Šejke so navadno starejše, so nekdanje prostitutke ali ženske, ki se nikoli niso prodajale. Svoj šarm zdaj hranijo za pomembneže, ki jih peljejo na večerje, da bi si zagotovile boljše pogoje poslovanja in svoja dekleta zavarovale pred aretacijami.
Oživljeno je tudi nočno življenje Bagdada. Vse več je nočnih klubov, a so ti večinoma nelegalni, saj nimajo dovoljenja za prodajo alkohola. Veliko jih zapre policija. Ironija je, da nočni klub hitro zaprejo, če nima dovoljenja za točenje alkohola, medtem ko ga ne ukinejo, če se v njem dogaja prostitucija.
Obiskovalci so mlajši moški, nekaj bogatih poslovnežev, ki jim je po vojni uspelo, tudi visoki policijski uradniki. Wardah je zagotovila, da "je velika večina med njimi vernih, sodelujejo pri verskih obredih, a jih to ne ovira, da si ne bi privoščili prostitutk".
Medtem ko dela, svojega štiriletnega sina pusti pri prijateljici. "Na odru plešem s petimi dekleti. Pijani moški na naša telesa mečejo denar, ki ga pobere sodelavec naše šejke. Ko kakšen moški izbere katero od nas, plača ceno in steklenico alkohola, nato zadevo končava kje drugje."
Toda ni vse tako preprosto. Wardah je pred letom napadel moški, za katerega se je pozneje izkazalo, da je vse svoje žene pretepal z usnjenim pasom. Njeno prijateljico so mučili in ubili, ko so jo najeli za neko zabavo. Truplo je bilo neprepoznavno.
Uradnik tako imenovane socialne policije je za Al-Hayat razkril drugačno zgodbo: "Vse je dobro organizirana mreža, financirajo jo premožni vojni dobičkarji, ki so se odločili, da svoj denar vložijo v seksindustrijo. A ti si nikoli ne mažejo rok s poslom. Večina deklet so ženske, ki so se po vojni vrnile v Irak in so ostale brez vsega, zato so bile lahka tarča zvodnikov. Tako so končale v nočnih klubih."
Uradnik je še potrdil, da se je še vsako prijetje zvodnikov klavrno končalo, saj so pomembni ljudje vedno dosegli njihovo izpustitev, da so lahko nadaljevali svoj posel.
Wardah je postala alkoholičarka. Ni čudno, saj za njene usluge plačujejo z alkoholom. Na vprašanje, ali bo zapustila prostitucijo in si poiskala drugo službo, da bo lahko živela s sinom, žalostno odgovori: "To so le sanje."