Ponedeljek,
7. 4. 2014,
10.30

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

letalo Malezija črna skrinjica

Ponedeljek, 7. 4. 2014, 10.30

8 let, 8 mesecev

Iskanje črne skrinjice: štirje razlogi, ki dajejo upanje, in pet razlogov, ki ga jemljejo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Signal je, manjka pa še veliko drugih podatkov. Kako optimistični smo lahko in kaj so razlogi, ki bi lahko pokopali upanje, da so preiskovalci na pravi poti in da jim bo uspelo še pravi čas?

Po tednih neuspešnega iskanja so svojci potnikov pogrešanega letala in vsi, ki sodelujejo pri iskalni akciji, ta konec tedna le dobili kanček upanja. Tako kitajska in avstralska ladja sta zaznali signal, ki ga običajno oddaja črna skrinjica.

Ali gre res za signal črne skrinjice, še ni potrjeno. CNN ob tem navaja štiri razloge za optimizem in pet razlogov za manj spodbudne novice v prihodnjih dneh.

Razlogi za optimizem 1. Takšna frekvenca ni naravni pojav Signal, ki ga je v petek in soboto zaznala kitajska ladja, je imel frekvenco 37,5 kiloherca, kar je enako signalu, ki ga oddaja črna skrinjica, pri tem pa ne gre za naključni signal. Signal črne skrinjice je bil namreč namenoma določen tako, da ga ne bi mogli zamenjati s kakšnim naravnim pojavom.

2. Dva ločena dogodka Kitajska ladja Haixun 01 je poročala o dveh impulzih znotraj dveh kilometrov. Kot je dejal Angus Houston, ki vodi skupno iskalno akcijo, dejstvo, da so zaznali dva signala oziroma pinga, daje dodatno upanje in zahteva intenzivno preiskavo lokacije.

3. Običajno vedo, da gre za signal črne skrinjice, ko ga zaznajo Tako imenovani ping črne skrinjice je načeloma zelo lahko prepoznati. Je namreč kot metronom in enakomerno utripa enkrat na sekundo.

4. Iščejo na pravem mestu Glede na zadnje analize podatkov s satelita britanskega telekomunikacijskega podjetja Inmarsat so signal zaznali na pravem mestu, saj obstaja zelo velika verjetnost, da je letalo padlo v vodo ravno na tem območju.

Razlogi za dvom 1. Ocean je hrupen To, da je kitajska ladja v zelo kratkem času zaznala dva "zvočna dogodka", dokazuje, kako hrupno je pravzaprav v oceanu. Tudi avstralska ladja je namreč zaznala signal, ki bi lahko pripadal črni skrinjici pogrešanega letala, vendar veliko severneje kot kitajska ladja. Signala ene in druge ladje sta bila drug od drugega namreč oddaljena kar 565 kilometrov.

Ekipa, ki sodeluje v iskalni akciji, zato vse poziva k strpnosti in zadržanosti ob teh zadnjih informacijah, saj jih nikakor še ne morejo potrditi.

2. Zaznali so samo en impulz hkrati Kitajska ladja je en signal zaznala v petek, drugega v soboto. Ob tem je treba poudariti, da je zelo verjetna domneva, da obe črni skrinjici še delujeta in da sta skupaj ujeti v ruševinah letala. Pojavlja se vprašanje, zakaj niso ujeli dveh signalov hkrati, kot bi na primer zaznali metronom z odmevom.

3. Pogoji niso idealni Ping lahko zelo preprosto prepoznamo v idealnih pogojih, trenutni pogoji pa so daleč od tega. Kitajcem prav tako ni uspelo posneti signala, da bi tako lahko naredili natančno analizo zvoka, ki bi pokazala bolj jasno sliko.

4. Oprema je predvsem primerna za bolj plitva območja Tako imenovani hidrofon, ki so ga Kitajci uporabljali za zaznavanje signalov, je bil oblikovan za bolj plitva področja, ne za globine.

Uporabljajo ga torej v okoliščinah, ki niso običajne. Vseeno ni nemogoče, da bi zaznali signal črne skrinjice, vendar bi to pomenilo, da so ga zaznali na robu zmogljivosti naprave.

5. Podvodno iskanje se je začelo pred kratkim Območje iskanja je ogromno, podvodno iskanje pa se je šele začelo. Zato je kar malo težko verjetno, da bi skrinjici našli tako hitro.

Dejstva, ki ostajajo Ne glede na vse našteto ostaja dejstvo, da bomo morali počakati, da vse dosedanje sledi in signale temeljito preverijo. Kot je dejal Houston, sledi sicer so, vendar jih še nobena ni pripeljala do konkretnega odkritja ali razbitine.

Vse tiste, ki jih skrbi, da črnih skrinjic ne bodo mogli najti, ko prenehata oddajati signal, naj spomnimo na primer letala Air France, to je na poti iz Ria de Janeira v Pariz strmoglavilo v Atlantski ocean leta 2009. Črni skrinjici so odkrili dve leti zatem.

Spomnimo pa tudi, da tudi najdba črne skrinjice ne pomeni nujno, da bomo sploh kdaj izvedeli, kaj se je zgodilo v resnici. Lahko se namreč zgodi, da na posnetku iz pilotske kabine, ki je lahko dolg največ dve uri, ne bo ključnih podatkov in dokazov, ali je nekdo prišel v kabino in sam spremenil smer letala.