Janez Janša
Sreda, 28. 7. 2021, 19.10
3 leta, 3 mesece
Iranec obtožen vojnih zločinov zaradi množičnih usmrtitev zapornikov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
7
Švedsko tožilstvo je Iranca obtožilo vojnih zločinov zaradi množične usmrtitve zapornikov leta 1988. Identitete obtoženega niso razkrili, bilo pa naj bi splošno znano, da gre za 60-letnega Hamida Nurija. Švedsko tožilstvo se glede obtožnice sklicuje na načelo univerzalne pristojnosti za huda kazniva dejanja, na spletni strani poroča britanski BBC.
Hamida Nurija so aretirali pred dvema letoma, ko je prišel v švedsko prestolnico Stockholm. Očitajo mu, da je julija in avgusta 1988 sodeloval pri množičnih usmrtitvah zapornikov, ki so simpatizirali z levičarsko opozicijsko skupino Mudžahedin-e Kalk (MEK), znano tudi kot ljudska mudžahedinska organizacija Irana. Odvetnik je za medije sporočil, da njegov klient obtožbe zanika. Osumljen je tudi mučenja in nečloveškega ravnanja z zaporniki.
Swedish prosecutors have issued an indictement against #Hamid_Nouri for committing war crimes and murder in Iran in the 1988 massacre of political prsioners. Dozens of survivors will testify against him as assistant to the deputy prosecutor from 10 August 2021 until April 2022. pic.twitter.com/JSh4v879sh
— Shadi Sadr (@shadisadr) July 27, 2021
Sodni proces naj bi se predvidoma začel 10. avgusta in trajal do aprila prihodnje leto.
Švedsko tožilstvo je v torek sporočilo, da so obtožbe povezane z obdobjem, ko je bil obtoženi pomočnik namestnika tožilca v zaporu Gohardašt v Karaju blizu iranske prestolnice Teheran. MEK se je med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988 boril na strani Iraka. Posledično se večina usmrtitev njegovih pripadnikov uvršča med vojne zločine. Vojna se je sicer končala 20. avgusta 1988, vendar so se usmrtitve nadaljevale.
#Iranian Charged with War Crimes by #Swedish Court for 1988 Prison Killing https://t.co/JT9w8iQI9T
— Asharq Al-Awsat English (@aawsat_eng) July 27, 2021
Usmrtili okoli pet tisoč ljudi
Organizacije za človekove pravice si že dlje časa prizadevajo za pravico glede usmrtitev v Iranu, za katere ocenjujejo, da so zahtevale okoli pet tisoč življenj. Usmrtitve so ponovno prišle v ospredje po izvolitvi Ebrahima Raisija za novega iranskega predsednika minuli mesec.
Raisi, ki bo predsedniški položaj prevzel avgusta, je bil namreč eden od štirih sodnikov tajnih sodišč, ki so jih ustanovili leta 1988, da bi ponovno sodili na tisoče zapornikom zaradi njihovih političnih dejavnosti. Sam je večkrat zanikal svojo vlogo pri obsodbah na smrt, a je hkrati tudi izjavil, da so bile upravičene zaradi fatve pokojnega iranskega vrhovnega voditelja ajatole Homeinija.
Pozivi k preiskavi tudi iz Slovenije
Na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika pri usmrtitvah političnih zapornikov leta 1988 je nedavno na dogodku v organizaciji iranske diaspore opozoril tudi slovenski premier Janez Janša in pozval k neodvisni preiskavi pokola.
Zaradi Janševih izjav so v Teheranu na pogovor poklicali slovensko veleposlanico v Iranu, v Ljubljani pa so nato na pogovor poklicali iranskega veleposlanika v Sloveniji. Uradni Iran je sicer obsodil Janševo udeležbo na dogodku in njegove izjave ter zahteval pojasnila.
7