Iranci so nori na polo

Na jugu Teherana, ob vznožju gora Alborz, je igrišče za polo. In ob njem seveda kot se spodobi polo klub. Ob lepem vremenu, daleč od onesnaženega Teherana, igrajo chowgan, kar v farsiju pomeni polo. Ponavadi se zbere kakšnih 500 gledalcev, ambasadorji, diplomati, bogati Iranci. Toda ti trdijo, da so polo izumili Perzijci. Tudi zato oblasti ne preganjajo tega sicer aristokratskega športa.

Polo naj bi igrali vsaj dva in pol tisoč let nazaj, v času Dariusa I. Iz tistega časa so našli risbe, ki prikazujejo moške na konjih, ki z dolgimi palicami udarjajo meh na tleh. Iz Perzije se je polo preselil v Afganistan, od tam pa v Tibet, kjer igrajo igro poimenovano pulu. Od tam se je razširil v Indijo, kjer je postal priljubljen šport raj. Ko so v Indijo prišli Britanci, so bili nad igro navdušeni, ji dali svoja pravila in imenovali polo.

Center igranja pola v Iranu je bil vedno Isfahan. V 16. stoletju je Abbas Veliki, ki je zgradil tudi večino arhitekturnih spomenikov mesta, naročil izgradnjo polo igrišča sredi mesta. V naslednjih stoletjih je polo postal šport vojske in elite. Polo je bil v Iranu izredno priljubljen šport v času šaha, z islamsko revolucijo pa so ga prepovedali.

Polo za krepitev nacije Šele v devetdesetih letih je bila igra ponovno dovoljena. Od takrat se počasi vrača v državo. „Skoraj vsak teden organiziramo tekme in turnirje,“ je za AFP povedal podpredsednik Iranske polo federacije Mohammad Ali Bigham. V zvezi je trenutno 150 članov, tako žensk kot moških. Ponosni so, da imajo kljub striktnim pravilom oblačenja, tudi ženske igralke.

Za ponovno popularnost športa je v veliki meri krivo prav to, da izhaja iz Perzije. "V islamski republiki ni pametno poudarjati, da je polo šport elite. Bolje je reči, da je to iranski šport, ki krepi iransko nacionalno identiteto," je razložil polo navdušenec, ki ni želel biti imenovan. Tudi v teheranskem klubu na stenah visijo plakati, ki Irance pozivajo, naj se ukvarjajo s športi, ki "so domači, tako kot polo, ki so ga izumili Iranci."

Vedno bo šport elite Realnost pa je, da polo v Iranu nikoli ne bo množičen šport. "S polom je tako kot z jahanjem. Za vzdrževanje konja potrebuješ denar. Zato polo ni dostopen vsakomur," je priznal 39-letni Amir Ali Zolfaghari, ki je že tretja generacija igralcev pola v družini.

Toda iranska polo federacija se je odločila, da bo šport približala tudi ljudem, ki nimajo dovolj sredstev, da bi vzdrževali konja. Mladim igralcem zagotovijo tako konja kot opremo, kasneje pa jim pomagajo zbirati sredstva za nakup svojega konja. Tako so v nekaj letih uspeli ustanoviti pet klubov in izboljšati igro nacionalne reprezentance. "V naslednjih petih letih bomo postali vrhunski igralci pola," je prepričan Zolfaghari.