Sobota, 31. 8. 2019, 12.03
5 let, 3 mesece
Hrvaški zunanji minister: Obtožbe na račun Hrvaške škodijo tudi Sloveniji
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je v pogovoru za Večernji list ocenil, da poročanje slovenskih medijev o Hrvaški kot o državi, ki ne spoštuje vladavine prava, obe strani, ki se ne moreta dogovoriti glede implementacije arbitražne razsodbe, postavlja v slabo luč. Med drugim je potrdil, da Hrvaška septembra pričakuje odločitev Evropske komisije o vstopu v schengensko območje.
Šef hrvaške diplomacije Gordan Grlić Radman je dejal, da slovenske obtožbe na račun Hrvaške glede "kompromitiranega" arbitražnega postopka, s katerimi želijo predstaviti njegovo državo v slabi luči, v negativni kontekst postavljajo obe državi. Ponovil je, da si Hrvaška želi dialog, ki edini lahko pripelje do rešitve, sprejemljive za obe strani: "Tradicionalni dobrososedski odnosi v veliko težjih zgodovinskih obdobjih so temelj za optimizem in vero, da bomo našli izhod tudi glede tega vprašanja."
Članstvo v schengenu ena od prednostnih nalog države
Poudaril je, da je članstvo Hrvaške v schengenskem območju ena od prednostnih nalog države ter da se temu posvečajo tako na politični kot tudi na tehnični ravni. "Do konca leta 2018 smo izpolnili priporočila na vseh osmih področjih schengenskega pravnega reda. V prvi polovici letošnjega leta je Evropska komisija ocenjevala in potrdila uresničitev priporočil za vsako izmed področij," je izpostavil hrvaški minister.
Hrvaško v prvi polovici prihodnjega leta čaka polletno predsedovanje Svetu EU. Na fotografiji hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković.
Septembra naši južni sosedi pričakujejo celotno oceno o tehnični pripravljenosti za vstop v schengen, po uradni potrditvi Evropske komisije pa mora politično odločitev sprejeti Svet EU. Na kritike glede postopkov hrvaške policije do prebežnikov je Grlić Radman povedal, da se Hrvaška bojuje proti nezakonitim migracijam in tihotapskim verigam in na ta način varuje tudi zunanjo mejo EU.
Zagreb se intenzivno pripravlja na predsedovanje EU
Potrdil je tudi, da se Zagreb intenzivno pripravlja na prevzem polletnega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Hrvaška ima sicer za čas predsedovanja zastavljene štiri prednostne naloge. Gre za ukrepe, ki spodbujajo rast in enakomeren razvoj držav in regij s poudarkom na demografiji, potem prometno, energetsko, digitalno, športno, turistično in kulturno povezovanje.
Prioriteta je tudi varnost državljanov, kar pomeni tudi boljše sodelovanje pravosodnih organov članic ter širjenje območja evra in nadzor zunanjih meja EU. Kot nalogo je omenil tudi prizadevanja za močno in odprto EU, ki bo imela pomembnejšo vlogo na mednarodni politični in gospodarski sceni.
18