Nezadovoljstvo z vlado, umirajoče gospodarstvo, konservativnost družbe in demonska cerkev, pravi novinar Jutarnjega lista Robert Bajruši.
"Bilo je pričakovano, lahko se jezimo ali pa ne, a od začetka je bilo jasno, da bo pobudnikom referenduma uspelo," pravi izkušeni hrvaški novinar zagrebškega Jutarnjega lista Robert Bajruši o izidih referenduma, na katerem so Hrvati definirali, da je zakonska skupnost le skupnost moškega in ženske.
"Hrvaška družba je zelo konservativna in katoliška," pojasnjuje Bajruši. "Jasna je meja med zahodno in severozahodno Hrvaško in preostalim delom države," še pravi. Referendum na primer ni uspel v Istri, Reki, Puli, Varaždinu in Čakovcu, povsod drugod, tudi v Zagrebu, pa je.
Bojkot novinarjev
"Zveza v imenu družine je, kako naj rečem, neka izrazito ekstremistična organizacija," pravi Bajruši. "Je izrazito ksenofobična organizacija, oni seveda to zanikajo, a to je dejstvo." Organizacija je zelo razburila medije, ko je večini zavrnila akreditacije za spremljanje izidov referenduma v njihovem štabu. "Večina medijev, to je 99 odstotkov, je bila izrazito proti pobudi za družino in proti referendumu. Realno moram povedati, da smo medijski delavci lobirali proti referendumu. Bili so zelo jezni na nas, ta ekipa iz pobude za družine, čeprav so tudi oni lobirali, prek Veb portala HR, pa tudi Večernji list je bil v glavnem za njih. Jutranji, Novi, portali, pa tudi hrvaška televizija, čeprav v omejenem obsegu, so bili proti. Počutili so se močne, zato so delu medijev prepovedali, da bi prišli na spremljanje volitev. Ni bilo nič presenetljivega, novinarji na Hrvaškem niso ravno solidarni med seboj."
Ljudi mobilizirata nezadovoljstvo in Cerkev
"To je bil referendum proti hrvaški levosredinski vladi. Desnica ni nikoli priznavala take vlade. Konec koncev vlada Zorana Milanovića slabo vodi državo. Še posebej na gospodarskem področju. Razmere so slabše, kot so bile, preden smo vstopili v EU, velik del ljudi, ki bi mogoče še lahko podprl vlado, ni šel na referendum," pravi Bajruši in dodaja, da ljudi mobilizirata nezadovoljstvo in Cerkev. "V katoliških krogih se je pojavila nova ekipa izobraženih ljudi, nekateri so prišli iz tujine, znajo medijsko nastopati, imajo tudi močno podporo Cerkve, ki je demonska sila v hrvaški družbi.
Človekove pravice in Hrvaška
Bajruši pravi, da se zdaj pripravlja nekaj bolj pomembnega. Zdaj desnica zbira podpise proti cirilici. To je vezano na Vukovar. Kjer je tretjina pripadnikov manjšine, lahko v javnosti uporabljajo cirilico. "Še vedno se ne ve, ali so dobili dovolj podpisov, a tu gre za vprašanje človekovih pravic. Tu bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče ustavilo izvedbo referenduma." Hrvaška vlada sicer pripravlja spremembo ustave, po kateri ne bo več mogoče razpisati referenduma o temi, ki zadeva človekove pravice. Če bo, seveda, v parlamentu dobila dovolj glasov.