Grške otoke preplavljajo begunci

Urad Združenih narodov za begunce je pred dnevi izdal poročilo, v katerem opozarja na povečano število beguncev na grških otokih, ki so v bližini turške obale. Te dni na obale Lezbosa povprečno prispe okoli 600 beguncev na dan, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana. Po podatkih agencije Frontex je od začetka leta na obalo Grčije prispelo 50 tisoč beguncev.

Tihotapci jim za pot čez kanal med Turčijo in Lezbosom zaračunajo po tisoč evrov. Z dobrim čolnom je to pot mogoče opraviti v 25 minutah. Razdalja od turške obale do otoka Kos pa je vsega štiri kilometre.

Nastanjeni v zapuščenih hotelih Kot je navedel predstavnik UNHCR, je največja težava, da na grških otokih ni prav nobenih kapacitet za nastanitev beguncev. Na Lezbosu recimo begunce nastanijo v učnem parku za voznike, ki ga je župan z občinskim denarjem na hitro uredil za vsaj zasilno bivanje beguncev.

Na otoku Kos so begunci nastanjeni v zapuščenem hotelu. Od začetka leta do junija je samo na Kosu pristalo 4.625 beguncev, od tega večina v zadnjih dveh tednih. "Zdaj je čas, da Evropa stori nekaj za te ljudi," je za portal Neos Kosmos dejal lastnik trgovinice na Lezbosu: "Begunske krize ne zmoremo obvladovati sami."

Po hitrem postopku s trajektom na kopno Lokalni uradniki in policija na vseh otokih se trudijo, da bi beguncem kar najhitreje izdali dovoljenja za začasno bivanje, ki bi jim omogočili, da gredo s trajektom na kopno. Čeprav bi po pravilih Evropske skupnosti morali ostati v Grčiji in tam zaprositi za azil, jih večina nadaljuje nelegalno pot proti Zahodu.

Zaradi povečanega števila beguncev in dejstva, da ti tudi do tri tedne spijo dobesedno na cesti, so se uradniki in policija na otokih odločili, da bodo begunce iz Sirije, ki imajo potni list, spustili na trajekte proti celini, ne da bi jih prej popisala otoška policija. Podobno kot na Lezbosu in Kosu je tudi na otoku Hios. Od januarja do junija je na ta otok prispelo 7.317 beguncev. Župan otoka je park pred policijsko postajo spremenil v začasni begunski center.

Na plažah turisti in begunci Prebivalci otokov sicer po svojih močeh pomagajo beguncem, a jih skrbi tudi, kako bo begunska kriza vplivala na turistično sezono. Preživetje prebivalcev otokov je namreč bolj ali manj odvisno od nekaj mesecev poletne turistične sezone.

Po navedbah grških medijev se domačini najbolj bojijo tabloidnih poročil, ki bi njihove otoke opisovala kot begunske luknje, kar bi turiste morebiti odvrnilo od načrtovanih počitnic. Ko je tak članek konec maja objavil britanski Daily Mail, je po podatkih strani Trivago povpraševanje za nastanitev na otoku Kos padlo za 52 odstotkov, medtem ko je povpraševanje za druge grške otoke v tem času naraslo.

Po zagotovilih grških turističnih delavcev pa turisti z begunci sploh ne pridejo v stik, razen če se odpravijo na policijsko postajo.