Grčija: Preporod ali izhod?

Antonis Samaras, grški predsednik vlade, je pred kratkim zahteval, naj se končajo namigovanja in špekulacije o izhodu Grčije iz Evropske unije, saj takšno lahkomiselno govorjenje s strani evropskih politikov preprečuje in spodkopava napore, ki jih njegova vlada usmerja v izvedbo ekonomskih reform. Samaras je govorice o tako imenovanem Grexitu zavrnil in poudaril, da bi bil izstop za državo uničujoč in "bi lahko postal geopolitična nočna mora, ki bi se razširila daleč onkraj meja Grčije". Grški premier je izpostavil, da se njegova vlada še naprej zavzema za izvedbo zadnjega reformnega načrta, ki predvideva 11,7-milijardno zmanjšanje proračuna in številne strukturne reforme. Po besedah Samarasa načrtujejo "izredno agresivno privatizacijo, katere obseg bo bistveno večji od pričakovanega".

Zaradi nenehnih namigovanj uradnikov na izhod Grčije iz EU so napori grške vlade oteženi, saj jim tovrstne špekulacije spodmikajo tla pod nogami. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je medtem poudarila, da v Atenah ne smejo pričakovati nikakršne dodatne pomoči, dokler ne bo "trojka", torej Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, v tem mesecu preverila, kako uspešno Grčija uresničuje določila drugega, 174 milijard evrov vrednega svežnja pomoči. Še ostrejši je bil v radijskem intervjuju Wolfgang Schäuble, nemški finančni minister, ki je povedal, da zagotavljanje več časa za grško reševanje ekonomije ni prava rešitev. "Več časa zahteva več denarja," je bil jasen Schäuble.

Samo še četrtina Nemcev podpira Grčijo

Sodeč po rezultatih avgustovske ankete, opravljene v nekaterih članicah evroobmočja, skupaj s svojim finančnim ministrom tudi večina Nemcev nasprotuje nadaljnji pomoči Grčiji. Raziskava je namreč pokazala, da izmed vprašanih samo še 26 odstotkov Nemcev verjame, da bo Grčija kadarkoli odplačala svojo pomoč, in meni, da naj še naprej ostane v EU. Raziskava, ki so jo opravili še v Italiji, Španiji, Franciji in Veliki Britaniji, je pokazala tudi pomembne razlike v odnosu do Grčije med evropskim severom in jugom. V nasprotju z Nemci kar 77 odstotkov Italijanov in 57 odstotkov Špancev verjame, da bo Grčiji svoje dolgove uspelo odplačati. V obeh državah prevladuje tudi optimizem glede reformne sposobnosti grškega gospodarstva, medtem ko skoraj polovica Nemcev misli, da Grkom z reformami ne bo uspelo.

Podatki za Francijo so nekoliko bolj raznoliki, saj izhod Grčije iz EU podpira 32 odstotkov Francozov, 27 odstotkov pa jih meni, da bi morala Grčija še naprej ostati v EU. Tako kot Nemci pa tudi Francozi niso naklonjeni nadaljnji pomoči. Med vprašanimi so bili do sposobnosti evropskih politikov za reševanje krize najbolj skeptični Britanci, saj kar 44 odstotkov vprašanih ne zaupa vanje. Za razliko od drugih narodov, ki so sodelovali v anketi, pa Britanci tudi niso mnenja, da bi imeli varčevalni ukrepi, ki jih mora uresničevati Grčija, nanjo kakšne negativne socialne učinke.

Grška vlada bi uvedla posebne ekonomske cone

Medtem ko največja grška opozicijska stranka Siriza vlado obtožuje, da ji ni uspelo izpogajati novih določil prejemanje evropske pomoči in je namesto tega prisegla zvestobo spodletelemu in socialno katastrofalnemu dogovoru, ta mrzlično išče načine, kako bi v državo privabila tuje investitorje. Grčija je namreč v pogovorih z Evropsko komisijo, na katerih želi doseči zeleno luč za uvedbo posebnih ekonomskih con, v katerih bi bile na voljo davčne olajšave, s katerimi želi država po petih letih recesije privabiti tuje investitorje. Predlog je ena izmed 10 prioritet, ki vključujejo tudi pospešeno gradnjo infrastrukturnih projektov, ki jih financira EU, zmanjševanje birokracije in ustvarjanje novih delovnih mest. Cilj vseh teh ukrepov je, da bi Grčija z letom 2014 stopila po poti vzdržnega gospodarskega razvoja.

"Mislimo, da bodo te posebne cone zagnale realno ekonomijo, saj bodo delovale pod posebnim sistemom, posebej prilagojenim za privabljanje investicij in pospeševanje izvoza" je povedal Kostis Hatzidakis, grški minister za razvoj. Predlog je poskušala uresničiti že prejšnja grška vlada, potem ko je ugotavljala, da navkljub boljši konkurenčnosti plač država še zmeraj ni sposobna privabiti tujih investicij. Od začetka krize je v Grčiji namreč prišlo do 22-odstotnega padca minimalne plače, kar se je odrazilo tudi v 30-odstotnem znižanju plač v zasebnem sektorju. Minister Hatzidakis je zagotovil, da bo več infrastrukturnih projektov, ki so se ustavili zaradi krize, v kratkem spet nadaljevalo, in izpostavil pet milijard evrov vredno koncesijo za gradnjo in upravljanje letališča na Kreti, največjem grškem otoku, ki na leto privabi več kot tri milijone turistov. Premier Samaras pa ni zavrgel niti možnosti prodaje določeni grških otokov: "Pod pogojem, da to ne bo predstavljalo problemov za nacionalno varnost, bi določene manjše in nenaseljene otoke res lahko namenili v komercialne namene."

Od Grčije zahtevajo tudi uvedbo šestih delovnih dni na teden

Ob vseh načrtovanih reformah pa "trojka" od grške vlade zahteva tudi radikalne reforme na trgu delovne sile. V pismu, ki je ušlo iz korespondence treh institucij, ki organizirajo pomoč Grčiji, je zapisano, da evropski uradniki, ki nadzorujejo uresničevanje varčevalnih ukrepov in ekonomskih reform, od Grčije terjajo še bolj velikopotezne reforme, predvsem na področju delovnopravne zakonodaje. V pismu je navedeno, da bi morala Grčija povečati fleksibilnost delovnega tedna in v vseh sektorjih povečati število delovnih s 5 na 6. Prav tako je predlagano, da bi bil nacionalni inšpektorat za delo radikalno reformiran in postavljen pod nadzor organov Evropske unije, kar dokazuje, kako globoko je Evropa v resnici že posegla v suverenost Grčije.