Torek, 1. 11. 2022, 16.30
2 leti
Gorski Karabah: se po posredovanju Putina obeta mir?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
3
Armenija in Azerbajdžan sta v sporu zaradi Gorskega Karabaha, ozemlja z večinsko armenskim prebivalstvom, ki leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, že od razpada nekdanje Sovjetske zveze v 90. letih prejšnjega stoletja.
Voditelja Armenije in Azerbajdžana sta se na ponedeljkovem vrhu, ki je potekal v ruskem Sočiju ob posredovanju ruskega predsednika Vladimirja Putina, dogovorila, da državi ne bosta uporabili sile za rešitev spora o Gorskem Karabahu.
V skupni izjavi sta se armenski premier Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev strinjala, da bosta državi vse spore reševali samo na podlagi priznanja medsebojne suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Poudarila sta tudi "pomen aktivnih priprav na sklenitev mirovnega sporazuma med državama za zagotovitev trajnega in dolgoročnega miru v regiji".
Po vrhu je Putin izjavil, da so se strinjali, da je bil vrh zelo koristen, saj je ustvaril dobro ozračje za morebitne dogovore v prihodnosti. Zagotovil je, da si bo Moskva prizadevala za končno in celovito rešitev spora v Gorskem Karabahu ter dodal, da je normalizacija odnosov v interesu vseh.
"Ostali bomo v stiku, nadaljevali dialog in iskali potrebne rešitve za končanje tega spora," je obljubil.
Vrh je Moskva pripravila v času, ko je v spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom za nadzor v Gorskem Karabahu v zadnjem mesecu umrlo že 286 ljudi, kar je največ od vojne leta 2020. Državi sta sicer v sporu zaradi Gorskega Karabaha, ozemlja z večinsko armenskim prebivalstvom, ki leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, že od razpada nekdanje Sovjetske zveze v 90. letih prejšnjega stoletja.
Pogajanja je Moskva pripravila v času, ko so zahodne države in EU okrepile posredovanje v konfliktu. Rusija je sicer tradicionalno zaveznica Armenije v Južnem Kavkazu in je leta 2020 nadzirala prekinitev ognja med državama.
3