Četrtek, 8. 5. 2014, 15.28
1 leto, 2 meseca
Finančno skromne kampanje za sanjske evropske plače
Slovenija bo 25. maja izvolila osem ljudi, ki bodo prihodnjih pet let opravljali dobro plačano delo evropskega poslanca.
Zadnje evropske volitve leta 2009 so se odvijale, ko kriza še ni močno kazala zob, tokrat je drugače, kar se kaže tudi v finančnih sredstvih, ki jih stranke namenjajo predvolilnim kampanjam za evropske volitve kot tudi za prihajajoče predčasne parlamentarne volitve.
Na bolj skromno financiranje kampanj vpliva tudi dejstvo, da evropske volitve niso edine, ki bodo letos potekale v Sloveniji (ob parlamentarnih bomo imeli še lokalne, potekal bo tudi referendum o arhivih), ter spremenjena zakonodaja o financiranju volilnih kampanj. Teh ne smejo več financirati pravne osebe. Stranke si lahko pomagajo le s članarinami in donacijami fizičnih oseb, ki pa ne smejo presegati desetih povprečnih bruto plač (okoli 15 tisoč evrov).
V volilnem boju sodeluje 16 strank oziroma list, ki smo jih vprašali, koliko finančnih sredstev so namenili za evropske volitve.
Združena levica, ki je povezala Demokratično stranko dela, Iniciativo za demokratični socializem in Trajnostni razvoj Slovenije, za evropske volitve predvideva proračun v višini 15 tisoč evrov. Poudarjajo, da njihova kampanja ne temelji na velikih finančnih vložkih za potrebe oglaševanja in najemanja svetovalcev.
Nova Slovenija (NSi) in Slovenska ljudska stranka (SLS) nastopata s skupno listo in načrtujeta varčno kampanjo. Financiranje kampanje temelji na sredstvih rednega poslovanja strank, so sporočili, stroški skupnega dela kampanje pa so predvideni do 60 tisoč evrov. Stranki sta na volitvah leta 2009, ko sicer nista nastopali s skupno listo, skupaj za kampanji zbrali nekaj malega manj kot sto tisoč evrov.
Še bolj skromna je Stranka slovenskega naroda (SSN), ki predvideva, da za volilno kampanjo ne bo porabila nobenega denarja.
Verjamem – lista Igorja Šoltesa ocenjuje, da bodo zbrali med 20 in 30 tisoč evri, "kar bo omogočalo racionalno izvedbo volilne kampanje". Poleg prispevkov, ki jih zbirajo, naj bi nekaj denarja prispevali tudi kandidati z liste.
Piratska stranka Slovenije je šele začela zbirati denar za kampanjo. Računajo, da bo celoten strošek – z zbiranjem podpisov vred – znašal okoli 500 evrov. Poudarek kampanje bodo imeli na internetnem oglaševanju prek lastnih kanalov, kjer nimajo stroškov, izkoristiti pa nameravajo tudi vse preostale možnosti brezplačnega oglaševanja v medijih.
V stranki Solidarnost nameravajo porabiti minimalna sredstva, "verjetno okoli tisoč evrov".
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) predvideva, da bodo porabili okoli 25 tisoč evrov, saj želijo imeti racionalno in preprosto kampanjo. "Izkoristili smo vse možnosti za brezplačno oglaševanje v medijih in plaketiranje," so sporočili, pri tem pa se zanašajo tudi na splet in družabna omrežja, kot sta Facebook in Twitter.
Državljanska akcija Sanjska služba je za zbiranje podpisov podpore porabila okoli tisoč evrov. "Za kampanjo bomo porabili toliko, kot nam bodo namenili podporniki, ker nimamo nobenih drugih virov sredstev," so sporočili in dodali, da bodo veseli, če se bo nabralo dva tisoč evrov.
Iz Državljanske liste (DL), Slovenske demokratske stranke (SDS) in Pozitivne Slovenije (PS) so sporočili, da so kampanje zasnovali "stroškovno učinkovito", "prilagojeno trenutnemu ekonomskemu stanju v državi" oziroma "finančno zelo zadržano". V DL pravijo, da niso in ne bodo najeli posojila. V SDS poudarjajo, da se jim zaradi trenutnega finančnega in gospodarskega položaja v državi zdi neprimerno in neodgovorno pričakovati veliko donacij od državljank in državljanov.
Iz Slovenske nacionalne stranke (SNS) in stranke Zeleni Slovenije nam podatkov o predvidenih finančnih sredstvih (še) niso posredovali.
Za volitve bo zvezna država plačala okoli šest milijonov evrov. Največ, okoli 4,8 milijona evrov, predstavlja povračilo stroškov za občine, ki za vsakega volivca dobijo 0,75 evra. K temu je treba prišteti še 650 tisoč evrov stroškov za tiskanje glasovnic, volilnih kart in informacijski material ter okoli pol milijona evrov za pošiljanje glasovnic po pošti.
Stroškov ne povzročajo le različna tiskanja (glasovnic, glasovnih kart, informativnih listov) in poštnina, temveč tudi osebje: na zveznih volitvah na več kot deset tisoč voliščih sodeluje več kot sto tisoč ljudi.
Evropske volitve so precejšnji strošek tudi za stranke. Proračuni za volilne reklame ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ), svobodnjakov (FPÖ), Zelenih in liberalne stranke NEOS so ocenjeni na milijone. Dober del tega zneska bodo stranke dobile od davkoplačevalcev. Po evropskih volitvah bodo stranke, ki bodo v Bruselj poslale svojega poslanca, za vsak glas, ki ga bodo prejele, dobile dva evra. Stranke bodo denar dobile ne glede na to, koliko od natančno 6.409.612 volilnih upravičencev se bo udeležilo volitev. Tako si bodo razdelile več kot 12,8 milijona evrov.
FPÖ predvideva, da bodo porabili med 2,5 in tremi milijoni evrov. Zeleni imajo v proračunu za EU-volitve 1,75 milijona evrov, Neos 1,2 milijona evrov, do tega pa jim manjka še okoli 300 tisoč evrov, ki jih nameravajo dobiti z zbiranjem denarja.
Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ) za volitve predvideva pol milijona evrov, Europa anders pa sto tisoč evrov. EU Stop namerava zapraviti med deset in 20 tisoč evri, pri REKOS (Reformkonservativen) pa svojega proračuna niso razkrili.