Tina Vovk

Četrtek,
8. 5. 2014,
15.28

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

evropske volitve evropske volitve stranke finance

Četrtek, 8. 5. 2014, 15.28

1 leto, 2 meseca

Finančno skromne kampanje za sanjske evropske plače

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nagrada je lepa: dobro plačana služba evropskega poslanca, a kriza je naredila svoje. Kampanje za volitve v Evropski parlament so finančno skromne, poudarjajo v vseh strankah, ki sodelujejo.

Slovenija bo 25. maja izvolila osem ljudi, ki bodo prihodnjih pet let opravljali dobro plačano delo evropskega poslanca.

Zadnje evropske volitve leta 2009 so se odvijale, ko kriza še ni močno kazala zob, tokrat je drugače, kar se kaže tudi v finančnih sredstvih, ki jih stranke namenjajo predvolilnim kampanjam za evropske volitve kot tudi za prihajajoče predčasne parlamentarne volitve.

Na bolj skromno financiranje kampanj vpliva tudi dejstvo, da evropske volitve niso edine, ki bodo letos potekale v Sloveniji (ob parlamentarnih bomo imeli še lokalne, potekal bo tudi referendum o arhivih), ter spremenjena zakonodaja o financiranju volilnih kampanj. Teh ne smejo več financirati pravne osebe. Stranke si lahko pomagajo le s članarinami in donacijami fizičnih oseb, ki pa ne smejo presegati desetih povprečnih bruto plač (okoli 15 tisoč evrov).

V volilnem boju sodeluje 16 strank oziroma list, ki smo jih vprašali, koliko finančnih sredstev so namenili za evropske volitve.

Kacin bo sam financiral kampanjo Jelko Kacin, nosilec Liste Kacin – Konkretno, bo v veliki meri kampanjo financiral sam iz svojih prihrankov. Kampanja bo "zato finančno skromna. Predvidevam pa, da skupni stroški ne bodo presegli 20 tisoč evrov", je sporočil Kacin.

Združena levica, ki je povezala Demokratično stranko dela, Iniciativo za demokratični socializem in Trajnostni razvoj Slovenije, za evropske volitve predvideva proračun v višini 15 tisoč evrov. Poudarjajo, da njihova kampanja ne temelji na velikih finančnih vložkih za potrebe oglaševanja in najemanja svetovalcev.

Nova Slovenija (NSi) in Slovenska ljudska stranka (SLS) nastopata s skupno listo in načrtujeta varčno kampanjo. Financiranje kampanje temelji na sredstvih rednega poslovanja strank, so sporočili, stroški skupnega dela kampanje pa so predvideni do 60 tisoč evrov. Stranki sta na volitvah leta 2009, ko sicer nista nastopali s skupno listo, skupaj za kampanji zbrali nekaj malega manj kot sto tisoč evrov.

SD po vzoru Pahorjeve kampanje Socialni demokrati (SD) poudarjajo, da "živimo v časih, ko so nujno potrebna solidarna dejanja in pristni neposredni stiki z ljudmi". V volilni kampanji so varčni, podobno kot v kampanji Boruta Pahorja na predsedniških volitvah leta 2012, ko so porabili okoli 50 tisoč evrov, so sporočili. Za evropske volitve leta 2009 so porabili približno 350 tisoč evrov.

Še bolj skromna je Stranka slovenskega naroda (SSN), ki predvideva, da za volilno kampanjo ne bo porabila nobenega denarja.

Verjamem – lista Igorja Šoltesa ocenjuje, da bodo zbrali med 20 in 30 tisoč evri, "kar bo omogočalo racionalno izvedbo volilne kampanje". Poleg prispevkov, ki jih zbirajo, naj bi nekaj denarja prispevali tudi kandidati z liste.

Piratska stranka Slovenije je šele začela zbirati denar za kampanjo. Računajo, da bo celoten strošek – z zbiranjem podpisov vred – znašal okoli 500 evrov. Poudarek kampanje bodo imeli na internetnem oglaševanju prek lastnih kanalov, kjer nimajo stroškov, izkoristiti pa nameravajo tudi vse preostale možnosti brezplačnega oglaševanja v medijih.

V stranki Solidarnost nameravajo porabiti minimalna sredstva, "verjetno okoli tisoč evrov".

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) predvideva, da bodo porabili okoli 25 tisoč evrov, saj želijo imeti racionalno in preprosto kampanjo. "Izkoristili smo vse možnosti za brezplačno oglaševanje v medijih in plaketiranje," so sporočili, pri tem pa se zanašajo tudi na splet in družabna omrežja, kot sta Facebook in Twitter.

Državljanska akcija Sanjska služba je za zbiranje podpisov podpore porabila okoli tisoč evrov. "Za kampanjo bomo porabili toliko, kot nam bodo namenili podporniki, ker nimamo nobenih drugih virov sredstev," so sporočili in dodali, da bodo veseli, če se bo nabralo dva tisoč evrov.

Zares s 140 na 15 tisočakov Stranka Zares bo za volilno kampanjo namenila od deset do 15 tisoč evrov. Leta 2009 jih je volilna kampanja stala 140 tisoč evrov.

Iz Državljanske liste (DL), Slovenske demokratske stranke (SDS) in Pozitivne Slovenije (PS) so sporočili, da so kampanje zasnovali "stroškovno učinkovito", "prilagojeno trenutnemu ekonomskemu stanju v državi" oziroma "finančno zelo zadržano". V DL pravijo, da niso in ne bodo najeli posojila. V SDS poudarjajo, da se jim zaradi trenutnega finančnega in gospodarskega položaja v državi zdi neprimerno in neodgovorno pričakovati veliko donacij od državljank in državljanov.

Iz Slovenske nacionalne stranke (SNS) in stranke Zeleni Slovenije nam podatkov o predvidenih finančnih sredstvih (še) niso posredovali.

V Avstriji za volitve skoraj 19 milijonov Več sredstev bodo za volitve 25. maja namenili v naši severni in bogatejši sosedi. Evropske volitve bodo avstrijske davkoplačevalce stale 18,8 milijona evrov, je poročal avstrijski spletni portal Format, kar je okoli dva evra na državljana. Avstrija ima v Evropskem parlamentu 19 članov.

Za volitve bo zvezna država plačala okoli šest milijonov evrov. Največ, okoli 4,8 milijona evrov, predstavlja povračilo stroškov za občine, ki za vsakega volivca dobijo 0,75 evra. K temu je treba prišteti še 650 tisoč evrov stroškov za tiskanje glasovnic, volilnih kart in informacijski material ter okoli pol milijona evrov za pošiljanje glasovnic po pošti.

Stroškov ne povzročajo le različna tiskanja (glasovnic, glasovnih kart, informativnih listov) in poštnina, temveč tudi osebje: na zveznih volitvah na več kot deset tisoč voliščih sodeluje več kot sto tisoč ljudi.

Evropske volitve so precejšnji strošek tudi za stranke. Proračuni za volilne reklame ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ), svobodnjakov (FPÖ), Zelenih in liberalne stranke NEOS so ocenjeni na milijone. Dober del tega zneska bodo stranke dobile od davkoplačevalcev. Po evropskih volitvah bodo stranke, ki bodo v Bruselj poslale svojega poslanca, za vsak glas, ki ga bodo prejele, dobile dva evra. Stranke bodo denar dobile ne glede na to, koliko od natančno 6.409.612 volilnih upravičencev se bo udeležilo volitev. Tako si bodo razdelile več kot 12,8 milijona evrov.

Proračuna največjih strank štiri milijone evrov Pri ÖVP so za volitve predvideli okoli štiri milijone evrov, je razkril generalni sekretar ljudske stranke Gernot Blümel, potem ko je stranka ta podatek dolgo skrbno varovala. To je okoli tri milijone evrov manj kot za parlamentarne volitve, ko so povsem izkoristili pravne okvire za volilni proračun. Tudi pri SPÖ predvidevajo, da bodo za volitve porabili okoli štiri milijone evrov.

FPÖ predvideva, da bodo porabili med 2,5 in tremi milijoni evrov. Zeleni imajo v proračunu za EU-volitve 1,75 milijona evrov, Neos 1,2 milijona evrov, do tega pa jim manjka še okoli 300 tisoč evrov, ki jih nameravajo dobiti z zbiranjem denarja.

Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ) za volitve predvideva pol milijona evrov, Europa anders pa sto tisoč evrov. EU Stop namerava zapraviti med deset in 20 tisoč evri, pri REKOS (Reformkonservativen) pa svojega proračuna niso razkrili.