Estonski obveščevalec: Putinu zmanjkuje časa

Direktor estonske zunanje obveščevalne službe Kaupo Rosin je za CNN podrobno opisal, pod kakšnimi pritiski je ruski predsednik Vladimir Putin in zaradi katerih bo prisiljen sesti za pogajalsko mizo. 

"Čas ni naklonjen Rusiji. Ne slišim več govorov o popolni zmagi. Ljudje v Kremlju se zavedajo, da razmere na ukrajinskem bojišču niso dobre," je dejal Rosin in dodal, da Moskva izgublja več ljudi, kot jih ji uspe rekrutirati. Kaupo Rosin je od leta 2022 vodja estonske zunanje obveščevalne službe. Foto: Reuters

Ruske sile so v zadnjih dveh letih napredovale povprečno 70 metrov na dan, pri čemer je bilo vsak dan ubitih ali ranjenih približno tisoč vojakov, so sporočili analitiki washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS).

"Rusi izgubljajo od 15 tisoč do 20 tisoč vojakov na mesec. Niso ranjeni, ampak mrtvi," je prejšnji teden dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio. Aprila je bilo po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva ubitih ali hudo ranjenih več kot 35 tisoč ruskih vojakov, a pri tem gre le za ocene, saj ne Moskva ne Kijev ne objavljata uradnih podatkov o številu ranjenih in mrtvih vojakov. 

Edina možnost je prisilna mobilizacija

Velike izgube na bojišču povzročajo predvsem brezpilotni letalniki, v katere sta tako Ukrajina kot Rusija vložili ogromno sredstev. Rosin napoveduje, da bo prav premik k vojskovanju z brezpilotnimi letalniki omejil kakršnekoli pomembne spremembe na bojišču. Pri tem meni, da trenutno nobena stran ni sposobna izvesti obsežnega, mehaniziranega preboja globoko v sovražnikovo zaledje.

Če bi Rusija želela oživiti svojo ofenzivo in zavzeti preostanek doneške regije na vzhodu Ukrajine, kar je njen cilj, je edina možnost prisilna mobilizacija, meni Rosin. "Če bi Rusi lahko vpoklicali nekaj sto tisoč ljudi na bojišče, bi bila to težava za Ukrajino, vendar bi takšna poteza ustvarila dodatna tveganja za notranjo stabilnost Kremlja," je pojasnil Rosin in dodal: "Zelo jih skrbi notranja stabilnost, zato to ni odločitev, ki bi jo sprejeli zlahka."

Moskva je septembra 2022, sedem mesecev po začetku napada na Ukrajino, odredila delno mobilizacijo rezervistov. Ta ukrep je v državi sprožil odpor, vključno s protesti. Od takrat se je novačenje zanašalo na regionalne oblasti, ki prostovoljcem ponujajo velike bonuse in druge ugodnosti, vendar je tudi takšnih spodbud zaradi pritiska na rusko gospodarstvo vse manj. 

"Ukrajina je ruskemu energetskemu sektorju povzročila več milijard dolarjev škode", meni Rosin in pojasni, da Kijev z naraščajočim arzenalom brezpilotnih letal dolgega dosega cilja na rafinerije, izvozna vozlišča in cevovode več sto kilometrov znotraj Rusije. Glede nedavnih napadov brezpilotnih letal na Moskvo je Rosin dejal, da "vojna prihaja, vojna je doma" tudi za rusko ljudstvo.

Kljub temu ni jasno, kako so nedavni dogodki vplivali na Putina samega. "Vprašanje je, kdaj bo razumel dejansko stanje, saj je ukrajinsko vprašanje zanj tako ideološko, da mu verjetno ni lahko spremeniti mnenja," je dejal Rosin. Tudi če ruskim četam ne uspe napredovati, Rosin meni, da bo Putin vztrajal.

V Moskvi narašča paranoja

Medtem v Moskvi zaradi vse večjega nezadovoljstva med ljudmi narašča paranoja, varnost okoli predsednika pa je bila zaradi govoric o načrtih za državni udar poostrena. "Vojaki, ki se vračajo iz Ukrajine, povzročajo težave, prinašajo nasilje v domovino, kriminal in nestabilnost," je dejal Rosin.

Čeprav bi se nezadovoljstvo z vojno lahko povečalo z gospodarsko stagnacijo, Rosin vidi le malo možnosti za nemire, glede na strog nadzor varnostnih služb nad kakršnimkoli nestrinjanjem. "Trenutno ne vidim ulične revolucije, ampak včasih so ti sistemi od znotraj zelo votli. Če se kaj zgodi, se bo zgodilo zelo hitro in vsi bomo presenečeni," je sklenil estonski obveščevalec. 

Novice Kaj takega se ni zgodilo že od začetka vojne v Ukrajini

Novice Srhljiva napoved Volodimirja Zelenskega: "Prihajajo rakete orešnik. Skrijte se."

Novice Vojna v Ukrajini ne gre po željah Rusije. Velike skrbi v Moskvi.