Dvajset let od zatrtja študentskih protestov na Tiananmenu

Medtem ko tuji mediji dogodkom pred 20 leti posvečajo veliko pozornosti, bo obletnica na Kitajskem verjetno minila neopaženo. Kitajska vlada se kot običajno zavije v molk Kitajska vlada bo politično izjemno občutljivo obletnico kot običajno obeležila z molkom, kar priča o tem, da se dobro zaveda brazgotin, ki so ostale po zatrtju šest tednov trajajočih mirnih protestov v središču Pekinga. Za kitajske voditelje je brutalno zatrtje demonstracij pod vodstvom študentov, med katerim je bilo ubitih več sto, po nekaterih podatkih celo več tisoč ljudi, tabu tema, vendar so oporečniki prepričani, da bo javnost nekoč zahtevala njihovo odgovornost.

"Partija se bo zatekla k nasilju vsakokrat, ko bo ogrožena" "Ljudje se spominjajo tega datuma, ker želijo, da komunistična partija prevzame odgovornost za zločine, ki jih je zagrešila," meni 53-letni Qi Zhiyong, ki je ostal brez noge, potem ko ga je nedaleč od Tiananmena zadela krogla. "Opominja jih, da se bo partija zatekla k nebrzdanemu nasilju vsakokrat, ko se bo počutila ogroženo," dodaja.

Tisti, ki se bodo kljub vsemu odločili javno obeležiti obletnico, bodo to verjetno storili potiho. Aktivistične skupine so državljane pozvale, naj se oblečejo v belo - tradicionalno barvo žalovanja - v spomin na ubite v kaosu, ki je izbruhnil ob posredovanju tankov in vojakov proti protestnikom.

Študenti pozivali k političnim reformam in ukrepom proti korupciji Leto 1989 je bilo katastrofalno za komunistične režime po vsem svetu in tudi kitajska vladajoča partija se je znašla v sporu z demokratičnimi aktivisti, ki so oporekali njeni avtoritarni vladavini. Prodemokratično gibanje na Tiananmenu se je začelo sredi aprila, ko se je javno žalovanje za pokojnim nekdanjim voditeljem partije in priljubljenim reformistom Hu Yaobangom postopoma spremenilo v pozive študentov k političnim reformam in ukrepom proti korupciji.

Mladi študenti so se vse bolj množično zbirali na Tiananmenu, simboličnem središču politične moči na Kitajskem. Udeležence protestov, ki so se le nekaj tednov pred tem zdeli praktično nemogoči, je prevzela evforija. "Povsod so bili transparenti. To so bile prve politične demonstracije v zgodovini Ljudske republike Kitajske," se spominja eden od študentskih voditeljev Wang Dan.

Največji trg na svetu so napolnili pozivi k demokraciji in svobodi, tisoči so gladovno stavkali, karizmatični aktivist Wu'er Kaixi pa je prekinil premiera Li Penga med srečanjem s študenti, ki ga je v živo prenašala državna televizija.

Dogajanje opazoval ves svet Dogajanje je opazoval ves svet, saj so se v Pekingu zbrale novinarske ekipe od vsepovsod, ki so spremljale zgodovinski obisk takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Novinarji so bili nazadnje priča dogodku, ki je bil veliko pomembnejši.

Zaradi protestov je nastal spor znotraj vladajoče elite med trdo linijo pod vodstvom premiera Li Penga in zmerno strujo pod vodstvom generalnega sekretarja komunistične partije Zhao Ziyanga. Takratni kitajski voditelj Deng Xiaoping je tehtnico prevesil na stran konservativcev. Zhao je bil odstavljen s položaja in je do smrti leta 2005 živel v hišnem priporu.

Sanje o demokraciji so se v nekaj trenutkih razblinile Oblasti so študentske demonstracije razglasile za "kontrarevolucionarni upor" in nad protestnike poslale pripadnike ljudske osvobodilne armade. Sanje celotne generacije o demokraciji so se v nekaj trenutkih razblinile.

Število ubitih v noči s 3. na 4. junij je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Kitajska več let izobčena iz mednarodne skupnosti Mednarodna skupnost je obsodila zatrtje in Kitajsko za nekaj let izobčila, zahodne države pa so študentskim voditeljem ponudile zatočišče. Kitajska se je medtem že zdavnaj vrnila na mednarodno prizorišče. Komunistična partija je od takrat le še utrdila svojo oblast, državo pa spremenila v tretje največje gospodarstvo na svetu. Oblasti še danes vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.