"Država se brani pred tem, kar se je sprevrglo v terorizem"

Težave, s katerimi se sooča Egipt, so notranji problem, je poudarila, medtem ko si od EU želi bolj poglobljenega pogleda in konstruktivnega pristopa do dogajanja v državi.

Kar se je zgodilo 3. julija, ko je vojska odstavila islamističnega predsednika Mohameda Mursija, ni bil udar, temveč ljudska vstaja proti režimu, ki v času, ko je bil na oblasti, ni odgovoril na želje Egipčanov, je dejala.

Varnostne sile naj bi prebivalce zaščitile pred oboroženimi skupinami Milijoni ljudi so se po njenih besedah na ulice odpravili, ker so po letu dni, ki ga je zaznamovalo predvsem izključevanje vseh družbenih skupin, zahtevali drugačno vodenje države. Prav to sporočilo je zunanjemu ministru Karlu Erjavcu v pismu te dni posredoval tudi njegov egiptovski kolega Nabil Fahmi.

Branila je tudi ravnanje egiptovskih varnostnih sil, ki da ne bi nikoli uporabile orožja proti mirnim civilistom. Imajo pa, tako kot v drugih državah, dolžnost zaščititi prebivalce pred oboroženimi skupinami, je dejala.

"Šlo je za nasilne proteste" Glede odstranitve dveh protestniških taborov Mursijevih podpornikov v Kairu minulo sredo je zatrdila, da pri tem ni šlo za mirne, temveč nasilne proteste. Oblasti so po odstranitvi med drugim na območju odkrile velike količine orožja, protestniki naj bi tudi ovirali življenje tamkajšnjih prebivalcev.

Kot je zatrdila, varnostne sile med posredovanjem niso uporabljale strelnega orožja, trupla, ki so jih kasneje našteli na prizorišču, pa naj bi - kot je po njenih besedah pokazala obdukcija - bila tam že do dva tedna.

"Ni mogoče, da se država neha braniti pred nečim, kar ni le nasilje, ampak se je sprevrglo v terorizem," je dejala. Če se ta začne širiti v Egiptu, bo prizadel tudi Bližnji vzhod, Sredozemlje, Afriko, je posvarila in pozvala Slovenijo, naj podpre Egipt v njegovem "žalostnem boju proti terorizmu".

Ljudje so jasno povedali, da nočejo Muslimanske bratovščine Ljudje so po njenem prepričanju jasno povedali, da nočejo Muslimanske bratovščine na oblasti. Če se ta hoče na politično prizorišče vrniti kot ena od političnih skupin, je vseeno dobrodošla, je dejala, a kot je dodala, so doslej zavračali vsakršen dialog in pripravljenost na kompromis.

Trenutne težave začasne vlade sicer ne bodo odvrnile od njene glavne naloge - izvedbe načrta, ki vključuje spremembe ustave - ta naj bi za razliko od trenutne postala bolj vključujoča in bi spoštovala človekove pravice -, ter izvedbo parlamentarnih in nato predsedniških volitev.

Kot je ob tem poudarila, so trenutne razmere "notranje težave" Egipta in ne mednarodni problem. Tujega vmešavanja v svoje politično življenje ne bodo dovolili, Egipt, ki je že v preteklosti doživel številne vzpone in padce, pa je sposoben sam in na miren način rešiti svoje težave, je dejala. Prepričana je, da do državljanske vojne ne bo prišlo.

"EU bi morala gledati bolj nevtralno in objektivno" V sredo bodo sicer na izrednem zasedanju zunanji ministri EU govorili o razmerah v Egiptu, potem ko je EU v luči nasilja začasno vlado opozorila, da bo ponovno "preučila" svoje odnose z Egiptom. Na kocki naj bi bil skoraj pet milijard evrov vreden program pomoči.

Tovrsten pritisk in morebitne grožnje po mnenju egiptovske veleposlanice v Sloveniji niso "konstruktivne metode". Želi si, da bi države članice EU podprle Egipt na njegovi poti, bolj poglobljeno preučile, kaj se tam dejansko dogaja ter pogled strateško usmerile v prihodnost.

EU bi na razmere v njeni domovini poleg tega morala gledati bolj nevtralno in objektivno, je prepričana, medtem ko je sama ideja grožnje z odtegnitvijo pomoči za Egipčane, ki so po njenih besedah zelo ponosen narod, žaljiva.

Glede odsvetovanja vseh nenujnih potovanj v Egipt s strani slovenskega zunanjega ministrstva, ki je vodilo v ustavitev potovanj turistov v to državo, je dejala, da egiptovska vlada razume navodilo slovenskih oblasti. Gre za zelo dober pokazatelj, kako nasilje slabi gospodarstvo, je dejala in izrazila upanje, da se bo nasilje čim prej končalo.