Dogovor o novem evropskem proračunu bo zapleten

Razpravljali bodo o novem predlogu pogajalskega okvira Članice EU bodo danes v Bruslju nadaljevale razpravo o okoli 1000-milijardnem večletnem proračunu unije za obdobje 2014-2020. Na mizi bo nov predlog celovitega pogajalskega okvira, ki pa še ne vsebuje konkretnih številk za posamezna področja. Slovenijo bo zastopal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar.

Čeprav naj bi članice unije na neformalnem zasedanju konec avgusta že prvič razpravljale o konkretnih številkah, tudi novi pogajalski okvir še ne vsebuje konkretnih predlogov obsega posameznih naslovov proračuna EU. Ciprsko predsedstvo bo sicer konkretne zneske predstavilo oktobra, na izrednem vrhu 22. in 23. novembra pa že cilja na politični dogovor. EU si je zadala cilj, da ga bo dosegla do konca leta.

Dva tabora: neto plačnice in neto prejemnice Članice unije so razdeljene na dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želijo predlog Evropske komisije zmanjšati za vsaj deset odstotkov, torej na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Temu nasprotujejo neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo zlasti ohranitev sredstev kohezijske politike. Za Slovenijo so poleg tega ključna tudi sredstva za razvoj podeželja.

Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka BND EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND povezave. A ob tem je opredelila tudi niz programov izven proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad in sredstva za fuzijski reaktor Iter. Ob upoštevanju teh programov se 1025 milijard evrov zviša na 1083 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka BND.

"Komisija se mora naučiti, da zapravlja boljše in ne več" Mediji sicer namigujejo, da naj bi bil dogovor o novem proračunu težji, kot se je sprva predvidevalo, predvsem spričo vse hujše gospodarske krize. Kljub temu, da Evropska komisija opozarja, da proračun predstavlja zgolj odstotek skupnega prihodka v regiji, naj bi nekatere države nasprotovale sami distribuciji sredstev. Več vplivnih držav, v prvi vrsti Velika Britanija, naj bi se zavzemalo za zamrznitev velikosti proračuna. "Komisija se mora naučiti, da zapravlja boljše in ne več," je poudaril David Liddington, britanski minister za evropske zadeve.

Ministri tudi o pripravah na vrh, ki bo oktobra Ministri ali državni sekretarji za evropske zadeve, ki se sestajajo v okviru Sveta za splošne zadeve, bodo danes razpravljali tudi o pripravah na vrh 18. in 19. oktobra, ki bo osredotočen na reševanje krize v območju evra. Poleg tega bodo govorili o tem, kako bi izboljšali potek evropskega semestra, Evropska komisija pa jim bo predstavila ocene nacionalnih strategij o vključevanju Romov.

Slovenija sicer v pogajanjih o evropskem proračunu za obdobje 2014-2020 opozarja na pomen razvoja podeželja. Za močno politiko razvoja podeželja, pri kateri bi se pri izračunavanju nacionalnih ovojnic upoštevalo celotno obdobje sedanjega finančnega okvira 2007-2013, se je zavzela tudi z non paperjem, ki ga je podprlo še deset članic EU. Pobudo, ki jo je pripravila Slovenija pred današnjim zasedanjem, so podprli še Avstrija, Češka, Finska, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska in Slovaška, je pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

"Nadaljnje nižanje kohezijskih sredstev je nesprejemljivo" "Nadaljnje nižanje kohezijskih sredstev je nesprejemljivo," je Senčar danes potrdil slovensko stališče. V tem okviru je za Slovenijo še posebej pomembno, da se ohrani "varnostna mreža" za regije, ki so v tem finančnem okviru presegle referenčni prag razvitosti, določen pri 75 odstotkih bruto domačega proizvoda EU, in to v obliki, ki jo je predlagala komisija.Komisija je oktobra lani predlagala, naj bodo te regije v novem večletnem proračunu upravičene do najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jih prejele v sedanjem finančnem okviru.

Za Slovenijo, razdeljeno na vzhodno in zahodno regijo, je to zelo pomembno vprašanje. Vzhodna Slovenija sicer tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči, a zahodna regija je ta prag že presegla. Prav tako Slovenija v tem okviru opozarja na problem opredelitve nacionalnih dejavnikov razvitosti, saj ne želi, da bi bili ti določeni tako, da bi razvitost celotne države negativno vplivala na sredstva za manj razvite regije.

Za pravičen pristop pri kaznovanju z zamrznitvijo evropskih sredstev Pomembno vprašanje v pogajanjih je tudi makroekonomsko pogojevanje - možnost kaznovanja z zamrznitvijo evropskih sredstev. Ta velja že sedaj, vendar le za prejemnice kohezijskih sredstev. Slovenija se zavzema za pravičen pristop, tako da bi sistem veljal za vsako članico unije in za vsako politiko.

Cilja, da se dogovor doseže na novembrskem vrhu, ne bo enostavno doseči Cilja, da se dogovor o evropskem proračunu doseže na novembrskem vrhu, ne bo enostavno doseči, časa za končne kompromise bo zelo malo, je pa taka ambicija, je ocenil Senčar. Novembra se tako obeta dolgo in naporno srečanje voditeljev članic unije.