Tina Vovk

Sreda,
30. 10. 2013,
18.35

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

dan reformacije dan spomina na mrtve

Sreda, 30. 10. 2013, 18.35

8 let, 7 mesecev

Dan reformacije državni praznik le v Sloveniji in Čilu

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V Sloveniji sta 31. oktober in 1. november državna praznika in dela prosta dneva. Dan reformacije je državni praznik tudi v Čilu, uradno ga praznujejo še v petih nemških zveznih deželah.

Dan reformacije je verski praznik v spomin na 31. oktober 1517, ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu pribil liste s 95 tezami, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Reformacija, ki je sledila, je privedla do razkola v Cerkvi. Luthrova zahteva, da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku, je na območju današnje Slovenije pomembno vplivala na razvoj književnosti s Primožem Trubarjem, ki je leta 1550 izdal prvo slovensko knjigo Katekizem in ji dodal še Abecednik. Pomembno vlogo je odigral tudi Adam Bohorič s svojo slovnico Zimske urice, Jurij Dalmatin pa je v slovenščino prevedel Sveto pismo.

Od leta 1992 državni praznik Reformacija je močno prispevala h kulturnemu razvoju Slovencev. Poleg prve knjige in s tem knjižnega jezika je prinesla tudi prvo omembo pojma Slovenec, zato je od leta 1992 dan reformacije v Sloveniji državni praznik. Ta dan je dela prost le še v petih nemških zveznih deželah – Brandenburg, Mecklenburg - Predpomorjanska, Saška, Saška - Anhalt in Turingija – ter v Čilu. V tej južnoameriški državi, kjer je vse več evangeličanov, so 31. oktober za praznik razglasili leta 2008, prvič pa je bil dan reformacije dela prost dan leto pozneje.

Sekularizirani vsi sveti Vsi sveti so nacionalni praznik v več državah. V Sloveniji je 1. november uradni praznik od leta 1991 in se imenuje dan spomina na mrtve. V času nekdanje Jugoslavije se je praznik imenoval dan mrtvih, 1. november pa je pri nas dela prost dan od leta 1929, še iz časa Kraljevine Jugoslavije.

Praznik je sekularizirana različica katoliškega praznika vsi sveti. Tradicija spominjanja svetnikov in mučenikov med kristjani sega v 4. stoletje, leta 837 pa je papež Gregor IV. čaščenje razširil na vse svetnike in datum s 13. maja prestavil na 1. november. Od tedaj se verniki na ta dan spominjajo vseh svetnikov, ki v preostalem letu nimajo svojega dne. Vseh pokojnih oziroma vseh vernih duš pa se spominjajo 2. novembra.

Vsi sveti dela prost dan v več evropskih državah Poleg Slovenije je 1. november dela prost dan tudi v vseh sosednjih državah, v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem, kjer se imenuje vsi sveti. V Nemčiji je 1. november praznik vseh svetih in dela prost dan v zveznih deželah Baden - Württemberg, Bavarska, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalška in Posarje, prosti dan je tudi v nekaterih delih Švice. Med druge evropske države, ki imajo tega dne dela prost dan, spadajo še Belgija, Francija, Liechtenstein, Poljska, Španija, Litva, Luksemburg, Monako in Slovaška.

Zunaj Evrope je 1. november nacionalni praznik v Čilu, Boliviji, Gvatemali, Peruju in na Filipinih. V El Salvadorju je nacionalni praznik vseh svetih 2. novembra, v Kolumbiji pa 4. novembra. V Braziliji, Ekvadorju in Venezueli je 2. novembra nacionalni praznik vernih duš.

Prosto imajo tudi evropski uslužbenci Prvi november (vsi sveti) in 2. november (vse duše) sta letos dela prosta dneva za zaposlene v institucijah Evropske unije (Evropska komisija dela proste dneve za uslužbence EU določa na ad hoc osnovi iz leta v leto).