Nedelja, 26. 4. 2020, 5.21
4 leta
Černobil tudi 34 let po katastrofi v nezavidljivem položaju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,03
10
Mineva 34 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva.
Na današnji dan pred 34 leti se je v jedrski elektrarni v Černobilu zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. Krivca zanjo sta bila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Obletnica mineva v senci pandemije novega koronavirusa in požara, ki že več tednov divja na zaprtem območju okoli uničene elektrarne.
Najhujša jedrska nesreča v zgodovini se je zgodila 26. aprila 1983 ob 1.23 med varnostnim preizkusom v jedrski elektrarni Černobil.
Po dveh eksplozijah in popolnem uničenju četrtega reaktorja elektrarne je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.
Strokovnjaki menijo, da je bil pomemben dejavnik pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti, poroča STA. Poleg tega sovjetski reaktorji za razliko od tistih drugod po svetu niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.
Pomemben krivec tudi človeški faktor
V nesreči je imel pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture.
O tem govori tudi pretresljiva serija Černobil na HBO:
Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48 tisoč prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre od jedrske elektrarne, so evakuirali šele popoldne dan po nesreči.
600 tisoč "likvidatorjev" brez primerne opreme
Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600 tisoč "likvidatorjev" – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Zadolženi so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.
Gorbačov šele sredi maja priznal, da se je zgodila nesreča
Prvi alarm je zazvonil šele dva dni po nesreči v Černobilu, vendar ne v Sovjetski zvezi, temveč na Švedskem, kjer so zaznali nepojasnjen dvig radioaktivnega sevanja. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je šele 14. maja priznal, da se je v Černobilu zgodila nesreča.
Mednarodna javnost je bila ogorčena. Černobil je spodbudil mednarodna prizadevanja, ki so presegla hladnovojne delitve, za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti.
Število žrtev ostaja neznanka
Koliko žrtev je zahtevala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja pozneje ostaja neznanka. Medtem ko je Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih štiri tisoč smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že sto tisoč ljudi.
10